Olševa – lovske stezice in gamsje stečine južne stene
Zadnjič, ko se z Milanom peljeva proti SV. Duhu mi med prečkanju plazu omeni »ene variante » v tej J razpotegnjeni steni. Meni je ta stena nepoznana, razen markirane ( Obel kamen/Govca po grebenu in potem povratna prečnica pod grebenom nazaj do Potočke ). Zanimivo…!
Ko me v nedeljo popoldan pokliče »Pika«, da ima v ponedeljek čas in če se pridružim. Pa seveda, če imam idejo za kam višje, samo v sneg ne.. Ne razmišljam dolgo, motiviram še Milana. Tako na rahlo mu omenim Olševo….
Ob 8:15 uri parkiramo kilometer višje od mostu čez plaz. Čez cesto in po vlaki strmo v gozd. Ko med potjo opazimo oguljeno lubje smreke ugotavljamo…? Jelen ali medo?? Ne pustimo se preplašiti in kaj kmalu smo pod steno. Zgleda kot da smo prišli pod kamnolom.. Višje pa kamniti stolpi, navpične stene, grape, strme trave..ni da ni v tej steni, katera razpotegnjenost nam da misliti…
Najprej naju pelje čisto pod steno, kjer iščemo prehode da pridemo do dveh oken. Vmes plezamo do votlin, ki jih Olševa ima v izobilju. Okna nista tako impozantna kot so na severni avstrijski strani, sta pa naša… Ko zlezemo skozi največje, na žalost ugotovimo, da naprej tukaj ne bo šlo tukaj. Stena se nam postavi preveč pokonci. Nadaljujemo naprej po slabo sledljivi lovski stezici pod steno, ki se počasi vzpenja. Potem pa strmo navzgor v grapo in levo na greben mimo solnice. Stezica preči naprej proti zijalki. Odločimo se, da gremo kar navpično v steno. Začetek je plezalno bolj zahteven a upamo, da bo nadaljevanje lažje. Strmo se vzpenjamo po grebenih, strmih travah, pod navpičnimi stolpi, gladkimi stenami, ki nam zapirajo pot. Marsikateri oprimek in stop ostane v rokah ali se pa sumljivo maje…Občudujemo divjo naravo, razglede proti KSA in Sv. Duhu. Tako tudi priplezamo na markirano pot. Cck. 15 minut od razcepa ( 11:30uri ) kjer se ločijo poti – Obel kamen – Govca. Nadaljujemo po markirani proti Govci in tam smo ob 12:35uri.
Ob 13:05 uri nadaljujemo po markirani naprej proti vzhodu. Potem pa skrenemo z markirane desno in po lovski v dolino. Lepa prečnica, ki nas pripelje ( 14:35uri ) skoraj nazaj na izhodišče . Ob 15:00uri smo pri avtomobilu.
Med potjo opazili lovske stezice, ki prepletajo celotno steno. Verjetno nekatere vodijo le do solnic ali pa do mest od koder lovci zalezujejo divjad v steni. Precej je tudi zavajajočih gamsjih stečin, ki te mimogrede spravijo v »neroden« položaj…Možnosti prehodov v steni je precej, saj stena je zelo razpotegnjena. Skratka, stena nudi obilico raziskovalnih možnosti…Na grebenu še ostanki snega, ki pa ne povzroča težav. Hvala Milanu za dobro vodenje!
lp