Opisi težavnostnih stopenj

Plezamo običajno v naravni steni,umetni steni, ledenem slapu...Poznamo alpiniste, športne in proste plezalce. Za boljše razumevanje plezanje pa nekaj o:
Plezalna smer pa je navidezno dolocen pas v steni, kjer poteka vzpon plezalca. Vcasih je visoka le nekaj metrov, ponavadi pol raztežaja vrvi, lahko pa tudi vec
raztežajev. Smeri so zavarovane z varovalnimi klini (svedrovci), ki nam služijo za
varovanjem, obenem pa pokažejo približen potek smeri. Na vrhu smeri je
namešceno sidrišce za spust.
Varovalne kline in sidrišce praviloma namesti plezalec-opremljevalec smeri, ki jo
potem tudi prvi prepleza in poimenuje ter predlaga oceno težavnosti. Opremljeni in
nepreplezani smeri pravimo 'projekt'. Taka smer je ponavadi oznacena z rdecim trakom v
prvem svedrovcu in je brez dovoljenja plezalca, ki jo je opremil, ne poskušamo
preplezati.
Realna ocena težavnosti smeri se izoblikuje, ko scasoma vec plezalcev smer ponovi in
predlaga svoje mnenje o težavnosti.
Za ocenjevanje težavnosti obstaja vec težavnostnih lestvic, ki so se razvile v razlicnih
državah. Pri nas se je v preteklosti vecinoma uporabljala UIAA lestvica, v zadnem casu
pa smo sprejeli francoski nacin ocenjevanja smeri.
Po nadelanih, označenih in zavarovanih poteh pa še vedno hodimo, včasih si resda moramo na težjih mestih pomagati tudi z rokami, da lažje premagamo težje odseke poti, ampak to še ni plezanje.

Triglavski, zelo rada prebiram tvoje odgovore, tudi meni si že pomagal s svojimi odgovori. Bila pa sem neprijetno presenečena nad tvojim komentarjem " kje se pa pleza ". Mislim, da se na poti čez Prag mora kar malo poplezati, ali ?
Pa brez zamere in lep pozdrav !

Triglavski s tvojim odgovorom se ne strinjam.
Kaj je plezanje 1.stopnje? Da si pri hoji pomagaš z rokami, mar ne. Torej, če so klini in jih uporabljaš-plezaš.

Klin in sonce3 se ne strinjam z vama, malo si preberita vsaj kaj zajemajo prve 3 stopnje, preden se opredeljujeta. Zavarovana pot je pač zavarovana pot, sem pa že videl, da so nekateri po njej lezli tudi po vseh štirih.

I.Vzpon poteka po zelo razčlenjenem skalnatem svetu, kjer je obilo stopov in oprimkov. Roke uporabljamo predvsem za vzdrževanje ravnotežja. Nekateri prehodi so lahko tudi izpostavljeni, zato ti vzponi niso za vrtoglave.
Najenostavnejša oblika skalnega plezanja, roke uporabljamo le za zagotovitev ravnotežja.


II. Tu se začne pravo plezanje. Stena je že precej strma, oprimki in stopi so manjši, vendar jih je veliko. Varovanje z vrvjo je za gornika-neplezalca nujno, posebno če so odseki daljši in bolj izpostavljeni.
To plezanje že zahteva pravilo uporabe treh opor.


III. Plezanje poteka po zelo strmi ali celo navpični steni. Varovanje z vrvjo je obvezno.
Priporočljivo je vmesno varovanje na izpostavljenih mestih, navpična mesta ali previsi že zahtevajo moč v rokah.

In še nekaj o ocenjevanju ferrat oz. zavarovanih poteh:

OCENJEVANJE:
A – LAHKO
Pot: enostavna, bolj izzivalni deli so dobro zavarovani.
Teren: zanesljivi oprimki in stopi. Manj strmo, plezanje povečini možno brez
varovanja.
Varovanje: jeklenice, lestve, mostovi, klini; stopi, ki omogočajo varen korak.
B – SREDNJE ZAHTEVNO
Pot: enostavna do srednje zahtevna. Izpostavljeni deli so dobro zavarovani.
Teren: zanesljivi oprimki in stopi. Izmenično lažji in težji odseki. Možnost počitka.
Varovanje: jeklenice, lestve, mostovi, klini; stopi, ki omogočajo varen korak, vendar
zahtevajo večjo mero previdnosti.
C – ZAHTEVNO
Pot: visokogorska. Zahteva zanesljiv korak in občutek za orientacijo.
Teren: strmo, izpostavljeni in navpični deli. Oprimki in stopi so majhni. Težji odseki
se pojavljajo pogosto.
Varovanje: jeklenice, lestve, mostovi, klini in stopi. Za napredovanje potrebna moč
in pogum.
D – ZELO ZEHTEVNO
Pot: visokogorska. Zahteva zanesljiv korak in občutek za orientacijo. Vmes se lahko
pojavljajo deli lažjega plezanja brez varoval.
Teren: prepadno, izpostavljeni in previsni deli. Težji odseki se pojavljajo pogosto.
Samo za izkušene gornike!
Varovanje: jeklenice, lestve, mostovi, klini in stopi. Za napredovanje potrebna moč
in pogum. Tudi najtežji odseki so pogosto zavarovani le z jeklenico.
E – EKSTREMNO
Pot: visokogorska. Zahteva zanesljiv korak in občutek za orientacijo. Vmes se lahko
pojavljajo deli lažjega plezanja brez varoval.
Teren: prepadno, izpostavljeni in previsni deli. Težji odseki se pojavljajo pogosto.
Samo za zelo izkušene in trenirane gornike!
Varovanje: skoraj izključno jeklenica, ostala varovala le mestoma. Malo možnosti za predčasen umik.

Spoštovana ania, vzemite si 5 dni pa bova šla na vsako posebej, začele pa bi mogoče na Cellonu, ima vsa mesta od A do D,pa čelko bo treba s sabo vzet, potem pa skočiva še na ta novo na Säuleck, ki ima tudi mesta E in sem bil tam ravno pred 14 dnevi.

Klin, se strinjam s tabo. Tudi jaz si tako razlagam plezanje 1. stopnje.

no in sedaj, glede na vaše izkušnje gospod triglavski, ali lahko napišete še primere ferat za wsako stopnjo zahtevnosti posebej.

hvala!!!

z veseljem vendar se naslednji teden odpravljam v zermatt za tri tedne, zdi pa se mi, da bo ko se vrnem mogoče že prepozno imajo pa tudi nad zermatom speljano zadnjih nekaj let novo ferato........

pa drugič............

S težavnostno stopnjo D je ocenjen zadnji del poti Koča pod Košuto - Cjajnik.

Citat: Triglavski, 11.9.:
"In še nekaj o ocenjevanju ferrat oz. zavarovanih poteh:

OCENJEVANJE:
A – LAHKO
Pot: enostavna, bolj izzivalni deli so dobro zavarovani.
Teren: zanesljivi oprimki in stopi. Manj strmo, plezanje povečini možno brez
varovanja.
Varovanje: jeklenice, lestve, mostovi, klini; stopi, ki omogočajo varen korak."

Kot vidim, gre tudi za PLEZANJE, kot si sam zapisal. Zakaj si torej oporekal prejšnjim komentarjem, ki so govorili tudi o plezanju na poti čez Prag?

Ne razumem nečesa: če je zadeva izpostavljena, prepadna in nezavarovana - potem se pleza, drugače pa ne al kaj? Pa ne ga srat.

Čim se vzpenjamo po skalah navgor in zato potrebujemo pomoč rok, ali uporabljamo kline in jeklenice, gre za lažjo obliko poplezovanja. Naprej se samo še stopnjujejo zadeve glede na pokončnost: plezanje, plezanje s samovarovanjem ipd...

Očitno so se na ta forum začeli seliti nekateri "zdraharji" iz foruma PZS. Upam, da se ne bo nekega dne pojavil še "Filip" in začel težiti za vsako vejico

Se strinjam z triglavskim. Plezanje se deli drugače. Tukaj pa se s pomočjo jeklenic in klinov povzpnemo na vrh. Je res da uporabljamo roke, pa vendar še ni to tisto pravo plezanje, ki se uporablja v plezališčih, alpinizmu, lednem plezanju. Tam pač ni jeklenic, je le smer, ki jo želiš preplezat in na koncu narejeno sidrišče za varen spust.

Jeklenice ali klini niso pomembni, kajti klini npr. nadomeščajo skale,kjer je možen oprijem zato je plezanje plezanje ne glede na to ali se izvaja s pomočjo klinov oz. jeklenic ali brez. Seveda je zavarovanja plezalna smer bistveno lažja.

TRIGLAVSKI, ocenjevanje ferrat od A do E si zelo lepo opisal. Učim se še, zato te prosim, za ponazoritev opisov vsake od stopenj, z vsaj enim ali dvema primeroma.

Npr. Kam uvrščaš Tominškovo pot na Triglav, ali pa na Rinke čez Križ in Kopinškovo na Ojstrico. Me zanima.
Pa srečno!

joc001
Pot na Križ in Kopinškovo dobro poznam. Če gledam opis >triglavskega< ( ocena ferrat - oziroma varovanih planinskih poti )bi jih jaz ocenil
obe z A
mestoma je kje kakšen del poti B

Lp

Zanima me kako bodo ocenili te dve poti drugi. Mogoče sem malo prehitro ocenil, da je večji del poti A!!
Torej popravljam A/B večji del poti.
C ne bi ocenil noben del poti!
Lp

V slovenskih gorah velja slovenski Zakon o planinskih poteh, kjer v 1. odstavku, 8. člena piše:"Planinske poti so glede na tehnično zahtevnost kategorizirane v tri skupine: lahke, zahtevne in zelo zahtevne planinske poti. V informacijskem gradivu o planinskih poteh, vodnikih ter na turistilnih informacijskih tablah in zemljevidih, kjer so označene planinske poti, mora biti označena tudi njihova kategorija". Opisov ocenjevanj ferrat, mislim, da vemo kje te poti so, si nisem izmislil jaz, temveč jih lahko najdete in se o njih podrobno seznanite tukaj:http://lea.hamradio.si/~s51kq/photo_album/Climbing_and_Mountaineering/pdf_climbing/Via_FERRATA.pdf

In še linki

http://atv.hamradio.si/ photo_album/ Climbing_and_Mountaineering/index.html

http://atv.hamradio.si/photo_album/ Climbing_and_Mountaineering/ pdf_climbing/FERRATA/
Lp