Ovčji vrh, Avstrijci mu pravijo Geissberg je sicer dostopen z več smeri. Danes po opisu s tega portala,
http://www.hribi.net/izlet/vgriz___ogris_ovcji_vrh_geissberg_direktna_pot/11/581/1015)od Ogrisa. Pri dostopu do izhodišča le to, da so table na zadnjem križišču bile danes podrte, no tam je bilo treba desno, potem pa le oči napeti za smerokaz proti Celovški koči. Malo parkirišče za nekaj avtomobilov je na začetku markirane poti za Celovško kočo in planino Ogris, za Ovčji vrh pa oznak ni. Pot tudi na zahtevnem delu, ki je opisan, ni problematična, je delno na novo varovana, prav lepa in razgledna. Snega na tej strani (kjer bi morda lahko delal težave) praktično več ni, na drugi strani, potem ko stopimo preko Vratc proti Celovški koči, pa ga je nekaj več, a razen moče v čevljih zaradi njega ni težav. Strmina do vrha kopna, razgledi na severna ostenja Karavank (Palec, Zelenjak, Vrtača, Svačica, Jelenčki, Celovška špica, Stol, Vajnež….) pa prelepi. Počasi odganja cvetje, Celovška koča bo odprta od 11. 5. dalje. Še nekaj je bilo cel dan slišati: padajoče kamenje z vrhov in grap, zlasti Vrtače. No, pa saj zdajle, ko je pobralo že veliko snega, ni videti pravega razloga, da bi se kdo tam mudil. Lepa tura, kakšnih pet do šest uric vam bo poklonila, če pa bi bila koča odprta, pa menda še malce več. Dostop z avtom iz Lj vzame slabo uro in pol. Obiskanost? Danes skoraj prazno.