Na Paškem Kozjaku že dolgo nisem bil, pa zato danes malo več hoje (slabih 6 ur). Od Antonove cerkvice v Vitanju po grebenu vse do Špika, nazaj pa po cestah prisoje, ki vodijo po prelepih jasah te strani nazaj. Vsega je bilo po malem. Od hoje do meje organizma vse do Basališča, ledenih preizkušenj po grebenu okrog Ojstrce, mrzle malice na Špiku, pa do pasjega spremljevalca, ki si je nekako zadal za cilj, da naju nenadoma prestraši in potem po vsej sili spremlja vse do avta v Vitanje
lepi in znani kraji, pa zato nič manj doživeti. Mogoče bom preveč strašil, ampak nekaj 100m odsekov na grebenu je res zoprnih, sem si želel nekaj bodic pod podplatom, ker se nimaš kam umaknit. No, previdno in po cm je šlo. Težke razmere so v hribih, ker ni novega snega, star pa je zbit in leden. Varno! lp