V nedeljo je v Ljubljani rosilo, a ko smo se peljale proti Kranjski gori, se je prikazal trikotnik modrine. Naše planinske rožice so tudi dobre vremenarke. Prijeten cilj Peč - tromeja. Pot iz Rateč, najprej po cesti, potem v gozdiček, prijetno speljana, mehka pot, posuta z macesnovimi iglicami. Modrina na nebu, brez oblaka, razgledi v dolino pod Poncami. Naši Julijci krasni, od Škratice, Razor, Prisank, Mojstrovke, Jalovec, Mangart...pa na italijansko in avstrijsko stran, Dobrač, Beljak, Baško jezero. Pokukalo je tudi Maloško in Trupejevo poldne. Prijetno je bilo posedeti na soncu, pa se je le potrebno posloviti od vrha. Prvi del smo se vračale po isti poti, potem pa levo proti zapuščeni koči, škoda, da propada. Gob tokrat ni bilo. Nekaj strmejši spust po "turistični poti", pa zopet se poti združita. Zaključna misel pri "Aljažu", vse dobro, kavna tortica, kremšnita in gibanica. Lahkotna, lepa tura, kmalu zopet pridemo.