Pa sem včeraj uspel. Zadal sem si precej zahtevno nalogo. Uresničit sem jo že imel v mislih lansko jesen, pa je to preprečilo zaprtje, zaradi korone v Avstriji in nisem smel čez mejo. po tihem sem bil tudi vesel tega zaprtja. Očistit- razširit stezo iz smeri Kumra, do Knepsovega sedla je pomenilo, za enega velik zalogaj, po tihem sem upal za pomoč, Nejca, Štefana, tudi na Leona sem mislil. Leon in Nejc sta se pridružila po en dan. Včeraj, mi je družbo delala Romana in je manjše veje pridno metala s poti. Na Peco sem se odpravil 14 x, delal sem v različnih pogojih, začel sem na snežni trdi podlagi debeli 40 cm. Zatem se ja ta podlaga zmehčala in začela kopnet. Jaz pa premočen do kolen in roke do komolcev. Rokavice sem na uro sežemal. Potem je bilo, nekaj dni dela v megli, v rahlem rosenju, tudi sneženju. So pa bili tudi čudoviti topli sončni dnevi, kakršn je bil tudi včeraj. Pri takšnih lepih dnevih, mi je bilo, kar težko prenehat in se vrnit v dolino. Nalimal sem tudi nekaj markacij, nekaj jih tudi na novo postavil, tega dela je še ostalo, verjetno bo počakalo na spomlad, ali mi žilica ne bo dala miru, pa bom to opravil še letos, odvisno od vremena. Zakaj sem to počel na svoje stroške, " jaz se po teh poteh veliko gibljem in nisem človek, da bi samo koristil, sem pripravljen tudi nekaj prispevat v to". Kakor koli že pot je po širjena za deset let. Porezal sem čez Knepsovo sedlo. Ostalo je nekaj malega posameznega grmovja, kašna dolga veja, ki je pred dvema letoma ostala pod snegom in je z Nejcem nisva videla. Še včerajšne tri slike