Včeraj v prijetni družbi štirih punc potepanje po Peci. Najprej z avtom do Jakob, do koder je makadamska cesta vzorno urejena in vzdrževana. Naprej peš po kolovozu do Doma na Peci in po čajčku naprej proti vrhu. Na sedlu pod Malo Peco nas preseneti močan veter, vendar nato v zavetju macesnov in skal poneha. Zavijemo levo na plezalno. Po poti nekaj centimetrov odjuženega snega, zato je na nekaj mestih nevarno za zdrs, vendar brez večjih težav zlezemo pod vrh. Varovala v odličnem stanju, snega pa tudi proti vrhu ni kaj več kot 10 cm. Malo pod vrhom plezalne spez močno zapiha in veter nas biča vse do vrha in tudi dobršen del poti nazaj. Na vrhu formalnosti – fotkanje, vpis v knjigo, žigi, nato pa gas v skalno zavetje pod vrhom. Privoščimo si čajčka z mal poživila, nato pa po klasični nazaj proti Domu na Peci. Vmes pade odločitev , da obiščemo še kralja Matjaža in na sedlu krenemo desno v smeri Male Pece in njegove votline. Ker ga tudi štiri brhke princese niso uspele zbuditi, ga pustimo v votlini naj spi naprej (kak bi mu blo žal,če bi vedel kaj je zamudil
)), mi pa v Dom na Peci na zaslužen golaž. Razposajena družba na domu praznuje rojstni dan, pa še nas malo počastijo. Polovimo še zadnje sončne žarke na terasi, zatem pa nazaj do Jakob in domov.
(fotke pa jutri)