Nameravani vzpon na Planjavo skozi Repov kot sem začasno odložil, ker po mojem občutku nisem zbral zadosti informacij. Sem pač bolj ziheraš in hočem vedeti, v kaj se podajam, ne pa da bi se zaradi nepremišljenosti spravil v kakšno sranje in bi me potem morala reševati GRS, ali pa še kaj hujšega. Ker pa je bila zame Planjava še nepopisan list, se vzponu na to goro vseeno nisem docela odpovedal in sem zadnji lep dan pred napovedanim poslabšanjem izrabil za to, da sem se gor povzpel s KS. Na pot sem se odpravil s parkirišča pred Domom v KB, ki je v zgodnjih jutranjih urah še samevalo, jasno zvezdnato nebo pa je napovedovalo prekrasen dan.
Pot iz KB je do Pastircev in še višje gor skozi rušje povsem kopna, v zaključni strmini pod kočo pa se najde nekaj manjših zaplat snega, vendar se jih da brez težav zaobiti. V nadaljevanju je bilo treba prečkati nekaj snežišč, ki se jih jutranje sonce še ni uspelo dotakniti in so bila zato na Z strani gore še vsa pomrznjena. Dereze niso bile potrebne, saj se je dalo stopati v stopinje, ki so jih v snegu pustili predhodniki, je pa v žlebu (grapi) nevarnost padajočega kamenja. Posebej bi opozoril, da je del izstopa iz žleba, tam, kjer sta zadnji dve varovali na poti, zjutraj poledenel. Višje v steni se namreč čez dan topi sneg, voda pa se potem cedi točno na eno od tistih dveh varoval (menda je to stopa, naj me kdo popravi, če sem uporabil napačen termin), čez noč pa potem to vse skupaj pomrzne in je zato v jutranjem mrazu zelo spolzko. Sam se nisem upal stopiti nanj in sem ga raje uporabil za oprimek, stopil pa sem na skalo. Snežišča na grebenu so bila za razliko od tistih na Z strani gore ojužena in prav tako prehodna brez zimske opreme. Vzhodna stran gore je skoraj v celoti kopna, prav tako tudi sam vrh. Sestop sem opravil po isti poti, vendar pa je do tedaj močno sonce naredilo svoje ter ogrelo in zmehčalo tudi snežišča na Z strani, ki so bila pri jutranjem vzponu še trda kot kamen.
Uspešen povratek z gore sem potem v koči, ki bo od nedelje naprej zaprta, zalil s čajem in šilcem odličnega ruševca. Medtem je gor prineslo še enega planinca, s katerim sva se malo zagovorila in se potem skupaj vrnila v KB, sicer pa je bilo ljudi včeraj za tako lep dan presenetljivo malo. Med celotnim vzponom do vrha Planjave nisem srečal žive duše, le na vrhu sem srečal še enega planinca, ki je nato tudi sestopil proti KS. Nekaj slik z nedavnega vzpona s KS je objavil že nekdo drug
tukaj, sam pa prilagam le nekaj razglednic.