Pod Špikom malo naokoli

Krasno popoldne...

Danes je na Gorenjskem veter razposajeno pihal naokoli, z grebenov se je kadilo, sonca pa sem ter tja med oblaki.
Nič, ustavim se kar v Rutah in si grem sprva ogledat sotesko Martuljka.Odjuga je priromala tudi sem na sever z manjšim zamahom in led je postajal na površini že mehkejši, s sveč pa je kapljalo.Na poti je nekaj novega puhca, marsikje pa led pod nijm.Že na vstopu v sotesko si nadenem dereze in čelado pa s palicami naprej vse do krnice, da je bila tura malce težja.Notri sem imel kaj videti in se čuditi ledenim skulpturam.Višje še malo plezalno okusim led in se priključim poti Pod Srce.Puhca je na poti z višino vedno več, stara pot pa komaj vidna.Na platoju krnice pa se dobesedno potopim vanj in naprej, če bi še tako rad, ne morem več.Že sam dostop v to meni najlepšo in energetsko posebno krnico me popolnoma napolni z mirom in energijo, da v ostenju mogočne stene Špika ne govorim.Verjetno je prav zaradi bližine te poramidne stene tu posebna energija, ki jo vedno začutim.Pravijo, da kar se dviga iz zemlje v nebo kot gora, se tu lomijo močne kozmične sile jina in janga.S plastiko in brez krpelj se izpolnjen odpravim v dolino, tokrat po gozdni cesti.Krasna tura, če ravno brez vrha!

Tole je bilo na seznamu obljub že nekaj časa, dan pa se je zdel idealen. In je tudi bil. Zanimivo, da v tem koncu do 1300 sploh ni snega (nič). Začne se nekje na vhodu v Krnico pod Špikom ali lepše pod Srcem, tam pa je bilo le kaka dva centimetra novega. Drugo je star sneg, trd zaradi hladu se ni prediral. Zdaj vem, po čem ima krnica ime in vem, kako se gre od tu naprej v Kotle pa proti Mali Martuljški Ponci, ki je tudi nekje na spisku. Letos še bom spet tu. Gor po markirani poti, dol pa mimo spodnjega Martuljškega slapu, ki je bil danes sicer lep in vodnat, voda pa je pomagala tudi, da je odplavilo mostiček čisto spodaj in je bilo treba nazaj. Pa kaj. Saj sta slap in okolica tako lepa, da se jo res splača videt v obe smeri. Soteska torej zaenkrat neprehodna.

Danes sem ostala doma in zabavala dva vnuka, kar je tudi včasih naporno. Gledam tele slike Lidije , pa bi rada vprašala kje je štart te poti. Sem iskala po hribih a žal ne najdem. Viharnik in JusAgustin bosta vedela, saj se veliko gibljeta po teh koncih, glede na opise, ki jih prebiram. Hvala za pomoč in varen korak vsem na hribih.

Gozd Martuljek, Pohodnica56, v smeri proti Ingotu, malo prej pa je smerokaz, ki te usmeri desno v smeri Pod Špik.Čisto spodaj, še v dolini, raje ne it v smeri slapu, ker je pot spodaj skoraj neprehodna ob visoki vodi, pa tudi uradno je zaprta.

LP B

Pohodnica, turo je najbolje začeti pri penzionu Špik v Gozdu Martuljku. Kjer cesta prečka kolesarsko (pozimi pa smučarsko tekaško) stezo nadaljuj po cesti desno, nato pa po strmem kolovozu v gozd za smerokazi za brunarico pri Ingotu. Mimo razgledne točke in kmalu si na mestu, kjer se omenjena pot od poti k brunarici odcepi desno. Vse je dobro označeno, od tu naprej ne moreš več zgrešiti. Lepo pozdrav!
PS: Pardon, ben, si me prehitel medtem, ko sem pisal, ampak mislim, da ne bo odveč.

Včeraj potepanje , začeli v kraju Gozd Martuljek, od starega, žal, zapuščenega hotela Špik ob cesti in se usmerili proti Martuljškim slapovom, najprej smo obiskali prvega, ki je zanimiv, nato smo se usmerili do bivaka pod Špikom. Pot je luštna, dobro označena, malo bolj strma, vendar nezahtevna. Čeprav je bivak, ki je lepo urejen, v kotlini, so razgledi naokorog prav tako lepi, celo zelo privlačni, posebej pogled na Špik.
Sledil je obisk drugega Martuljškega slapa, kateri je še lepši in večji od prvega, name je naredil poseben vtis
Povratek nas je vodil naokrog mimo kapelice, kjer je spomin na preminule na okoliških hribih.
Dalje smo postali še pri Ingotu, kjer nas je zelo prijazna gospa postregla s hladnim pivom in dobro kavico o, kako je to pašalo.
Cel dan bi označili za lep in ga lahko ocenili z najboljšo oceno, priporočam, srečno

Tele lepe slike pa sigurno ni naredil moker telefon .

@Navihan, telefon se je že posušu, dela, bli smo pa zlo bliz, samo pol urce nas je ločilo od tvojga bivaka, upam da se še kdaj vidmo, zelo lepo te je bilo spoznati, srečno

V soboto pod(v)Srcem kako je tu mmmmm Pri Ingotu se počasi zapira pa tudi sonce se poslavlja tam do februarja,Čez sotesko nisem šel baje je voda spet pot nekaj po svoje urejala

Ali ima kdo kakšno sliko Špika iz krnice Pod srcem? Kakršna koli info v povezavi z razmerami bi bila več kot dobrodošla. Hvala!

Juš

ni glih Pod srcem....(nedelja, 30.3.)

Pozdravljeni. kakšne so kaj razmere pod Špikom in v okolici. Se še da smučat? LP,D.

Pa še kako...

Hvala za informacijo

Je kdo v teh dneh hodil do krnice pod Špikom?
Je še vse pod snegom ali je že kaj kopnega?
Hvala za odgovor.

Po moje je podobno kot na poti Za Ak do bivaka kopno, naprej pa je verjetno veliko snega.

Dostop do obeh krnic je kopen, tako da kar pogumno.

Obe krnici nad Martuljkom sta tako lepi, da je treba kar kovance metat pri odločitvi kam. Padel je za desno, kjer stoji bivak pod Špikom. Kljub večno zaprti poti mimo spodnjega slapu smo se odločili iti po njej (ni neprehodna, uporaba je na lastno odgovornost). Meni nove so lovilne mreže za kamenje, tudi oba provizorij mostička (beri dile) čez rečico sta med boljšimi do sedaj. Pot je itak ena lepših, le prehitro jo je konec. Potem po markirani poti, ki je brez posebnosti, do bivaka pod Špikom. Na sneg se ne stopi več, višje pa ga je še precej, precej pa je danes tudi bobnelo. Vsaj trikrat je bilo slišati grmenje kamenja s sten. Pri Ingotu je bilo odprto, vreme pa pač, kakršno je bilo. V glavnem pa se sonce ni skrilo.

Tudi tri tedne nazaj je bilo slišati podirajoče se kamenje, tam z leve, kot bi se podiral cel hrib v grapo, ki pelje s krnice..
Še slikica..