Pohod čez Pohorje

B0li
Polpenzion ni samo zajtrk, ampak k temu še en obrok zraven. Navadno k nočitvi spada tudi zajtrk.
Lepo potepanje, ampak ta razdalja se lahko prehodi tudi v enem kosu, pa ni nujno, da si profi.
Lp!

Zakaj bi bi nekdo moral prehoditi pot v enem kosu (karkoli to v tem kontekstu pomeni - najbrž v enem dnevu), če lahko uživaš v kratkih počitnicah.
Vsak ima svoje želje, poglede, potrebe in zadovoljstva. Kar je tebi všečno, morda meni ni, a zato se še nimam pravice vtikati v tvoj način, tvoj svet. Pusti biti!

Ali sem omenila besedo moraš????????
Globoke misli, ki jih razumem, in nikomur ne kratkim njegovega veselja. Samo sem povedala, da se Pohorje lahko preči v enem dnevu.

Lp!

Pa nisi "samo povedala", z "ni nujno, da si profi" si izrazila podcenjevanje do pohodnika, ki je zgolj opisal svojo pot in ni nikjer trdil, da se je ne da prehoditi hitreje kot jo je..
O tem, kaj vključuje polpenzion pa itak ni pisal, ne vem zakaj ga podučuješ?
In ne, k nočitvi ne spada "ponavadi" tudi zajtrk, vse je stvar dogovora. Pa saj tudi o tem ni pisal...

Pa lubi folk, pa saj se obešate na vsako besedo, razume vsak po svoje... Pač tako je. Pać pravim,da je prehoditi Pohorje v enem dnevu mogoče. Kar se polpezjona tiče, sem razložila stvari. In kaj je tu zdaj narobe, da ste popadljivi kot ...
@dimuzl ne rabiš mi soliti pameti, ker sem ženskega spola.
Še enkrat v mojem sporočilu ni bilo nić slabega. Tako ste pač eni to razumeli, ker si ne dovolite drugaćnega mnenja.
Uživajte poletje v gorah!
Lp!

Nisi izrazila "drugačnega mnenja", saj o teh stvareh, ki si jih omenjala, bOli sploh pisal ni, vsaj ne v takem kontekstu...

Zdravo. Pred nekaj leti sem opravil pot čez Pohorje v 1 dnevu. S kolegom sva štartala v MB, pri snežnem stadionu, ob 5. uri zjutraj in šla po markiranih poteh do SG. Tja sva prispela ob 19. uri. Šlo se je predvsem za preverjanje vztrajnosti, ker pač nisva posebna športnika, v starosti malo nad in malo pod 50 let. Naslednji dan sva štela žulje, bila pa sva vesela.
Lep pozdrav. Venčeslav.

Samo omenim, da Maribor-Dravograd je okoli 71km pa ne samo ravno to je v enem kosu kar zahteven zalogaj, je treba skoraj tekat...

Stvar je preprosta, koliko seješ, toliko žanješ.Sem že nekaj krat prehodil v enem zamahu, ves krog.Dravograd, Košenjak, Kozjak,Kamnica, čez koroški most ali centalo, na Pohorje, po Pohorju nazaj v Dravograd. Dvakrat pa smo začeli v MB, pa na Pohorje in okrog. (brez žuljev).

cik cak in okoli ter čez, zelo razumljivo napisano in polno koristnih informacij.

jprim, zdaj si ti tista, ki ne prenese, da je nekdo drugo podal drugačen vidik in izpostavil kako se lahko tvoje besede razumejo. Pa se z njim kar strinjam.

Fajn tura. Sama bi si jo mogoče raztegnila na 3 dni in uživala v naravi, fotografiranju, še kaka meditacija vmes. Tako lepo "na izi".

Zdaj pa na „izi“, kot bi rekel čara... Redko objavljam z pohodov, pa tistikrat, res, to ni bil pohod čez Pohorje, vendar po Pohorju. Tri dneva, v osnovi po transverzali, pa večkrat mimo in cik-cak, počasno, in z obiskom vseh zanimljivih točk. Petek: štart ob petih po Šumljakovi (transverzala), obisk Bolfenka, razgled z Cigelnicah, Mariborska, Areh, Žigartov vrh, Bajgot, Koča pri Šumiku, vrnitev čez Kmečki vrh, Trije studenci in Črno jezero na Osankarico (30 km; spanje; hvala Juliusu za namig!). Sobota: Poh. bataljon, Tiho jezero, Klopni vrh (in koča), Pesek, Rogla, RTC, Lovr. jezera, Ribniško jezero, Ribniška koča (spanje; 31 km). Nedelja: Črni vrh, Pungart, V. Kopa, M. Kopa, Partizanski dom, Koča Planinc, Kremžarjev vrh (in koča), Slovenj Gradec (22 km). Vse skupaj cca 83 km.
Prvi dan: lepo in prijetno, tudi čez smučišča. Okoli Areha pa zelo lepa pokrajina. Od Bajgota do Osankarice (z Črnim jezerom) zeeeeeelo lepo, prav prijetna, pravljična pot. Pa kaj povedati za del poti od Poh. bataljona do Tihega jezera in od Klopnega vrha do Zgornje brvi (drugi dan)? Pogosto sem se v življenju uhvatil ko govorim da je „to in to“ nekaj najlepšega doslej vidnega v gorah. Pa ta pot je res nekaj posebnega. „Pravljica“ in „raj“ sta nezadostne besede za tisto doživljenje smrekovih gozdovih, potočki, maha, divne jutarnje sence, mehke poti, zelene trave. Zelo, zelo lepo je tudi vse do Ribniške koče (z Ribniškim jezerom), potem namesto gamsov do Črnega vrha sleduje divje šotorsko naselje, ker me je totalno presenetilo. Kamperji pa so se čutili povsem na varnem. Policija, inšpekcija...? Smučišča okoli Kop so razgledna, pa to ni moj tip poti na kateri uživam. Na Mali Kopi se lahko ta sprehod po Pohorju konča. Če ne bi bile te prelepe Koče Planinc, tisti zahodni del Pohorja mi ne bi bil vreden ponovnega obiska z svojim zoprnim, kamnitim, vročim in nenaravno speljanim stezicami.
Koče: Vse pohvale za prijezni oskrbniški par na Koči Planinc. Na vrhu top liste pa je ljubezna oskrbnica iz Koče na Klopnem vrhu kjer sem čutil najboljši vonj hrane v mojem življenju. Žal nisem mogel počakati tisti neverjetni, skriti gobov golaž, pa naslednjič... Ni bilo oskrbnika kateri bi me razočaral, ljubezna je bila tudi oskrbnica na Mariborski koči. Pravzaprav na nekaterih koč do oskrbnika se niti ni moglo priti; samo konobarji, kot na Pesku (kjer ne znajo pokazat transverzalni žig) in Pungartu. Na ta dva doma je vredno poskusiti poceni nočitev, ker so še vedno uradno planinske postojanke. Menim da ne zadolgo, ker se pretvorijo v čiste športne „entertainment“ in „outdoor activity“ destinacije (Pungart zgleda kot hotel z 5*, a Pesek bo to postal čez dva leta, po predvideni rekonstrukciji; ja, tudi pa Korošica). Na Ribniški koči te ljubezno (pisano) zaprosijo da sporočiš če boš vzel hrano iz nahrbtnika (kdo ve zakaj, morda da te sprave zunaj koče, na svež zrak?), na Kremž. vrhu pa oskrbniški par ne ve za vozni red avtobusov v Sl. Gradcu (na katerega bi lahko od zgoraj vrgel kamen). Na RTC-ju obstajajo zgodbe o gradnji nebotičnika od 110 m višine(!??!?!). Koča pri Šumiku pa - zaprta! Oskrbnika na dopustu, ob julijskemu vikendu?!? Na Osankarici cene zelo razumne, čeprav to ni uradna planinska postojanka (dunajski, solata, dve pive, čaj, nočitev v grijani sobi, tuš: 36 €).
Poti su v glavnem dobro vzdrževane, posebej s tistimi novi kažipoti (malo slabše le na zahodnem delu). Pa označeni časi so zelo nenavadni. Čeprav nisem tekač, nisem ni počasen pohodnik, pa tisti časi so redovito bili nedosegljivi. Primer na Klopnem vrhu: „Pesek 2 h“, 10 min daljše „2,15 h“, 20 min daljše pa „2,45 h“!?! Tudi za označbe višin na kažipotih se ne ve kaj označujejo: ponekod so na istem drogu dve table s različnimi višinami, a ponekod je razvidno da je stavljena višina cilja, ne pa stajališča. Enke su lepo postavljene do Partizanskega doma, potem kot na Julijcih, kjer se več ne ve da postoji nekakšna transverzala (tudi na kartah). Glede poteka transverzale, ni mi jasno zakaj ne poteka čez Cigelnice, zakaj čini nepotrebni ovinek izza Mariborske koče na sleme in posebej zakaj med Bajgotom in Peskom ne gre ni po najkrajši (mimo Trije žeblji) ni po najlepši poti (Črno jezero-Tiho jezero-Klopni vrh). Potem ne zahvati ni Roglo ni V. Kopo, ni M. Kopo ni Kremžarjev vrh. Del poti, ki mi ni všeč je od Tinčeve bajte do Bajgota in priporočam ovinek desno po cesti, kot tudi ovinek na Kočo Planinc, namesto direkt na Brneško sedlo. Kritično (povsem neoznačeno) mesto je spust na cesto (v obrnutem smeru konec ceste) na poziciji nekdanje Koče na Klopnem vrhu (blizu partizanskega spomenika).
Če kot referenco vzamemo novo turistično karto Pohorje 1:40000 (brez godine izdaje), večje napake so med Bolfenkom in Mariborsko kočo, pri spustu z Žigartovega vrha (pot gre zahodnejše in naredi veliki ovinek), pri Bajgotu (napačno označeni razcepi) in na karti označene (a neobstoječe) markirane poti na V. in M. Kopo.
Ja, iz SG v nedeljo vozi bus za Dravograd v 15,10 h, veza za MB v 17,40 h. Direkt SG-MB pa v 19,20, tudi SG-CE. Podatki na internetu za SG so na siteu „avtobusne vozovnice“.
Zaključek pohoda (vse do Maribora) v prijetni družbi Lucije in.... ja, Bojana. Lepi pozdravi, če berejo te moje vtise...

Bravo bbugari1, cudovit opis in verjamem, da si se imel odlicno na poti po Pohorju.
Mene precenje se caka, morda letos, morda drugo leto. Bomo videli kako bodo hcere zmotivirane, predvsem pa kako bomo lahko nasega psa pripravili na spanje zunaj ali v sotoru.
Sam sem sicer vse te dele ze prehodil po etapah in imas prav, to so izjemni in zelo lepi kraji z veliko zgodovine.

Morda se ta dodatek. Zagotovo se da preciti Pohorne v enem dnevu, tekac ga preci verjetno se prej. Point pohodnika je, da uziva ob vseh razgledih, da se ustavi in naredi kaksno sliko, da zacuti pokrajino, gozd, zivali. Ze tako vsak dan divjamo v sluzbo in z nje, po opravkih, v solo po otroke; na pohodu pa je najlepse na uzivati in biti na easy

Ja, hudo je to s časovnicah na tablah. Osebno jih sploh ne pogledam. Nima smisla. Stvar je meni preprosto taka, kakor je človek navajen v življenju tako je tudi drugače. Če je nekdo vajen lenarjenja, potem lenari tudi v gorah- planinah. Tisti, ki živi in dela malo hitreje, bo tudi čez pohorje stopil v enem mogoče v dveh dneh. bo pa isto videl, kot tisti, ki hodi teden dni. se navadiš tudi hitreje opazovat, pogledaš po stezi 10 metrov, pa gledaš okrog zopet stezo pa okrog. Z Leti pa čisto vse počasi zbledi, Ostane pa spomin da si to opravil.

A koča na Klopnem vrhu je spet odprta? Vse dni?

Ti ljudje tam živijo.

Lepo je bilo prebrati to izkušnjo. Ja, vsekakor za bolj "globoko" doživetje Pohorja so tri dnevi bolj primerni kot pa dva. Jaz sem prečil Pohorje pred dobrim mesecem. Prvi dan od Maribora do Peska, drugi dan od Peska do Slovenj Gradca. Pot je bolj kot ne dobro markirana pa vendarle je tudi meni bilo tu pa tam malce nejasno. Imel sem s sabo knjižico slovenske planinske poti (zadnje izdaja 2018) in tu pa tam je prišlo do kakega nekladja. Primer je bil na področju Klopnega vrha. V knjigi piše da se preprosto dvigneš na Klopni vrh in da sploh ne greš mimo koče. Jaz pa sem sledil markacijam "1" in prišel dirketno do koče. Sem si pa tam lahko privoščil hladno pijačo in prijazna oskrbnica/lastnica mi je vse razložila kam moram. Mimogrede po poti je bilo kar nekaj tabel kjer piše smer za Kočo na Klopnem vrhu zraven pa pripis "zaprta". Od koče sem se nato vrnil dobrih 5 minut nazaj in ujel pot do Klopnega vrha. Ko sem iz Klopnega vrha sestopil na cesto v drugo smer (nisem bil prepričan, da gre za isto cesto kot prej) pa je bila tabla "Pesek" usmerjena v desno, obenem pa levo dol po cesti markacija z oznako "1". Preveril sem v knjižici in tam piše da po Klopnem vrhu zaviješ desno na cesto. Šele ko sem doma gledal gps sled na zemljevidu in bral starejši vodnik mi je postalo jasno od kod zmeda. Včasih je SSP vodila do koče, na vrh pa ne. Sedaj obratno. Markacije so pa očitno nove in stare, od tod zmeda.
Morda bi kaka dodatna markacija prav prišla med Grmovškovim domom in Kočo na Kremžarjevem vrhu.
Kar se časov tiče kot je tudi že bbugari1 napisal se včasih že same table ne ujemajo najbolj. Jaz sem sicer stopal hitreje in večino časov krajšal. Je pa vmes bil tudi kak čas realen za hitrejšo hojo (npr. 2 uri od Klopnega vrha do Peska). Tudi del mimo Šumika kolikor se spomnim ni bil na tablah preveč radodaren s časom.
Pa po poti sem naletel na zaprto Ribniško Kočo (v zunanji skrinjici pa samo dva bolj slikovita žiga, ovalnega za transverzalo pa ne).
Drugače pa res pot vredna obiska!

Res, na nekaterih tabel je napis o tem da je Koča na Klopnem vrhu zaprta. Je odprta, ampak ni uradna planinska postojanka (velja tudi za Šumik, Osankarico ali pa Partizanski dom). Od koče na Klopnem vrhu je priporočljivo nadaljevati po cesti še cca 50 m potem levo na Klopni vrh in dalje na cesto, torej krožna pot namesto vrnitev 5 min.

No, pa spet jaz. Kritičarka. Vendar moji komentarji niso kritike, temveč poročanje o dejstvih - resnici. Včerajšnje potepanje od koče na Pesku, nato do Ribniške, kjer so imeli partizanski miting, zanimivo in lepo. Vreme je zdržalo, ko sva vračala, je grmelo, bila je to nevihta na podroćju Vuzenice.
Pohorski gozdovi - katastrofa. Lubadar, propadanje gozda. Kje so tu odgovorni? Inšpektorji,gozdarji ... Nihče nikomur nič. Ali ostali pohodniki ne opazite tega?
Lp!

bbugari1, hvala za lep opis te poti čez Črno jezero - Osankarico - bataljon - 3 žeblje - Tiho jezero - Klopni vrh - Pesek.
Tudi jaz se ne držim strogo SPP, ker zaobide nekaj zanimivih točk. Ponavadi grem od Poštele ali spodnje postaje vzpenjače do Belvija, pa mimo razglednika in vojaškega radarja do Areha (zaobidem Mb. kočo). Od tam na Žigartov vrh in dol do Bajgota.
Letos sem šel tretjič čez Pohorje, no od Bajgota do Rogle pa po drugi poti in sicer po cesti mimo Lahove žage do Tihega jezera (zaobšel Klopni vrh in kočo), od tam pa čez Kladje mimo Kurjega hriba in čez Brvni vrh do razpotja Zgornja brv. Od tam pa ne na SPP in takoj na Pesek, ampak sem šel po cesti do vznožja smučišča Jurgovo in po njem zagrizel v breg do razglednika na Rogli. "Prijetno" strmo je to Jurgovo, še posebej z polnim nahrbtnikom na ramenih Sledil je sprehod po Rogli do gradbišča novega lesenega stolpa Poti med krošnjami. Pa nazaj do razglednika in od tam po gozdu do Peska.
2. dan: Nazaj na Roglo do stolpa - Lovrenška jezera - Ribniško jezero/vrh/ koča - Črni vrh - Kope - Partizanski dom.
Med vzponom od Šiklarice na Ribniški/Jezerski vrh priporočam ogled razbitin strmoglavljenega letala v katerem sta umrla nek oče in sin iz Avstrije.
3 dan: Klasičen spust Partizanski dom - Kaštivnik - Kremžarca - SG.

Vsakomur, ki gre prvič čez Pohorje priporočam 3 dnevno turo lepo na "izi" z "chillanjem" ob jezerih, na vrhovih, kočah ipd
Pri 2 dnevni turi iz Mb-ja priporočam nočitev na Pesku ali, za malo hitrejše, na Ribniški koči.