Pohodi upokojenskih skupin po Sloveniji

En mali popravek, vas se imenuje KolombaN, zaselek KolombaR pa se nahaja pod Tinjanom.

vandica hvala za poprave.Uporabljam desetprstni slepi sistem tipkanja -naučen pred 50. leti v ekonomski šoli in gre enostavno prehitro. Nato pa zgleda , da premalo prekontroliram.

Smo pa malo drugače naredili to pot kot lani.Prek Resljevega gaja smo šli po desni strani, tako , da nismo videli označenih dreves. Izognili smo se griča na katerem so oddajniki.Tudi zaključili smo turo popolnoma drugače kot lani.Pred rtičem smo zavili na bolnico in seveda prišli na obalo.Prečenje skalnate obale je bilo zahtevno, ker kamni malo plešejo pod nogami.Pred okljuko rtiča pa mimo mladinskega kotička po asfaltu strmo navzgor.Malo sem se na poti lovil-tudi vprašal sem domačine, če gremo prav.Smo pa hodili prek teh vasi prav.Tokrat ni bilo italijanskih karabinjerjev nikjer. Lani sem bil vodnik pomočnik in sem pazil na zadnje pohodnike.Tokrat sem bil v vlogi glavnega vodnika in sem moral vseskozi paziti, da se kolona pohodnikov ni preveč trgala.Že se je na pohodih zgodilo, da so zadaj preveč zaostali in zavili malo narobe-pol je bil pa šmorn-mobiteli ne lovijo povsod-komedije .No mi vodniki pa smo usposobljeni za vodenje in vse zagate na poti zmerom uspešno rešimo.

Popravek

Pojavljajo se dileme tam okrog Tinjana . Res je,da ima vas Tinjan spodnji del vasi-zaselek , ki se imenuje Podgorci- tudi Plužna . Na hišah so hišne številke Tinjana .


Kolombar pa je vas nižje. Ko se spuščamo iz visokega Tinjana navzdol proti Škofijam nas cestni smerokaz usmeri najprej v vas Slatine in nato v vas Kolombar.

Včeraj pa smo imeli Četrkovci-sekcija upokojencev pri PD Škofja Loka dvojno turo naenkrat v glavnem zato, da ni bilo prehitro konec.

Prvo smo si šli ogledat skrivnostni svet Rakovega ŠKocjana .Zapeljali smo se v gozd po makadamski cesti na izhodišče označene poti po tem kraškem svetu polnem teh kotanj.Celoten ogled traja nekako dve ure.Ogledamo si tako dva naravna mosta.Vse globine so dobre varovane .Ob poti je polno tabel, ki nas poučijo o klori in favni tega divjega sveta.Ogledali smo si ruševine cerkvice .Hodimo ob kar mogočni reki.Ne bom govoril kaj teče po reki.Srečali smo celo skupino šolarjev.

Nato pa smo naredili premik na ogled Cerkniškega jezera. Parkirali smo pri informacijskem centru parka.Od tu pa na označeno pot mimo kar štirih razglednih točk.Na koncu je celo večmeterski leseni stolp. Pri teh točkah je polno tabel , ki prikazujejo predusem ptičji svet jezera. Po tej ozačeni poti ravno tako hodiš dve ure. Ta čas je pogled na to naše celinsko morje res prečudovit. na vodi smo že vodeli labode in bele čaplje.

Dane pa smo upokojenci PD Škofja Loka -sekcija Pondeljkovci obiskali Krajinski park Planinsko polje.

Enkrat na mesec s kolegom Janijem popeljeva DU Medvode na pohod. Ta pohod je že v drugo malo zavil v Italijo.Program pohodov naredim jaz konec leta .Tokrat sva jih popeljala po Živem muzeju Krasa -štart je bil na parkirišču pri gasilnem domu v Sežani.Nekako dva kilometra poteka popolnoma naravnost po široki madamski cesti.Ob tej poti si eden za drugim sledijo vse zanimivosti. V glavnem so na levi strani ceste . Če hočeš vse videti bi ti vzelo to po mojem več kot eno uro in pol.To je dejansko makadamska cesta , ki gre naprej proti Bazovici. Torej po dveh km zavijemo na desno mimo bivše orleške smodnišnice in naprej v vas Orlek.Smodnišnica je delovala v času med dvema svetovnima vojnama .Od nje ne vidimo niti ruševin.Gremo nato prek vasi Orlek, kjer naletimo v križišču na velik kamnit križ, ki je tudi nekaj posebnega.Naprej naletimo na spomenik NOB.Nadalje hodimo ob železniški progi .Enkrat gremo čez nadvoz , drugič pod nadvoz.Tako nekako pridemo pred mejni prehod Frenetiči.Do križišča ni pločnikov, cesta je precej prometna . Nato pa sledi prečenje na levo stran proti mostu nad velikim terminalom .Ni nobenega označenega prehoda za pešce-malo zoprno.Nekako po kilometru in pol naletimo na desni strani ceste začetek označene poti na Veliki Medvejk (Monte Orsario-472m).V eni uri smo na vrhu markantnega vrha . Višinske razlike je le dobrih sto metrov.Potka je dobro označena .Pod vrhom so pod potko ruševine kar velike recimo karavle.Karavla je imela imela kar veliko dvorišče .Tam že ugledamo majhen stolpič na vrhu Medvejka. Na vrhu so imeli Italijani kar več vojaških stavb na katere spominjajo le temelji.To je bila res odlična opazovalna točka . Razgledi sežejo daleč na vse strani.Tokrat sem vpisal našo upokojensko skupino v zveščič . Tu je tudi žig.V Fernetiče se vrnemo po isti poti. Lahko pa se spustimo dol po precej strmi potki na veliko makadamsko cesto , ki v končni fazi pripelje v Sežano.Tu sva šla dol z domačinko na ogledni.Nam je vzela pot gor in dol kar več kot štiri ure s postanki .Nikakor ne more držati podatek , da pot v eno smer tarja le dve uri in pol.Nevem kako so to ugotovili.

Veljalo bi si ogledati ta Živi muzej Krasa z vsemi označenimi stranpoti z vsemi zanimivosti in verjamem , da si bomo to enkrat ogledali.
Moja skupina pohodnikov DU Medvode si je priščila toplo malico v Sežani v gostilni Pri Dragici-zelo priporočam.

Na srečo smo imeli suho deloma tudi sončno vreme , čeprav napovedi niso bile tako obetavne .

Pripomba verjetno leti name kot avtorja opisa iste poti. Predvsem čas vzpona naj bi bil zelo "šprinterski".

Podatek o dolžini velja za eno smer od parkinga pri sežanskih gasilcih do vrha. Ocenil sem ga sam na podlagi GPS tracka. Kot se vidi, je na poti kar precej deviacij do raznih zanimivosti, ki sem jih pač ocenil bolj čez palec in odštel od skupnega časa 3h in še nekaj. Ne dam pa roke v ogenj, da se nisem kje zaračunal že zaradi tistega nesrečnega 60tiškega sistema pri časovnih enotah...

Udaril sem tudi nekaj bližnjic. Najprej kar občutno med Orlekom in Fernetiči, potem že kar precej visoko z it. poti 3 do 45 in tudi do samega "stolpa" sem stopil direkt po označeni poti, ki ne pelje čez slovensko ozemlje. Pravih postankov vse do vrha ni bilo, če ne štejemo branja tabel in slikanja, tempo recimo da je bil primeren neki povprečni odrasli osebi, morda sem malo bolj "stekel" samo čez same Fernetiče zaradi prometnih cest.

Mmg., tista prva bližnjica ni bila zaradi same bližnjice temveč zaradi dostopa do Orleške drage, morda še najmarkantnejše kraške zanimivosti ob celotni poti. Gre za neke vrste lažjo verzijo Unške koliševke, kamor se zlahka spustimo po spiralnem kolovozu, žal pa ni tunelov. Morda je to lahko podaljšek izleta v sam ŽMK, čeprav uradno ni njegov del.

Glede morebitnih ponovitev pa predlagam planiranje v jesenskem času, ko se Kras obarva rdeče in rumeno.

Za konec, če je ocena časa res napačno izračunana ali če je moj tempo res preveč nestandarden, vidim, da imam še možnost popravljanja opisa poti, in lahko debato nadaljujemo pod njim.

Včeraj pa smo Četrkovci -upokojenska sekcija PD Škofja Loka obiskali malo manj znani del Slovenije . Štart je bil v Vitovljah. Prvo smo si ogledali Vitovsko jezero in Vitovsko cerkvico . Nato pa smo imeli kar dolg pohod k naravnem oknu Skozno.Bližje k njemu se spustimo z dveh smeri celo po plastičnih jeklenicah.Pri njem najdemo celo žig in vpisno knjigo.Celoten pohod s postanki je trajal kar šest ur. Na koncu v Vitanjih pa smo celo plesali.Vožnja do tja je dolga ,vendar se splača.

Branko, kaj pa če ste bili v Vitovljah in ne v Vitanjah?

Včeraj smo Pondeljkovci -upokojenska skupina PD Škofja Loka pohajali po Krasu.Kot prvo smo šli v Cerje in si ga ogledali.Tam je nastala naša gasilska.Na Cerje smo šli kar peš iz vasi Lokvica . Nato smo šli v jamo Pečinko. Za ogled jame se je treba seveda predhodno dogovoriti v Lokvici pri gostišču v vasi. Skrbnik jame, ki je obenem tudi oštir, vinogradnik, imajo tudi oljčnik nam je odprl jamo ,nas popeljal po jami in nam obširno razlagal o njenem pomenu v I. sv. vojni.Jama je osvetljena, ampak se vseeno priporoča imeti sijalke.Na koncu te jame je precej dolg izhod po rovu-polnem kapnikov-prelepo.Na koncu se po stopničkah povzpneš na plano. Sledil je še pohod do Borojevičevega prestola . To je bil avstroogerski general , ki je vodil boje tu okrog v I. sv. vojni.Peš smo se nato odpravili prek tega kraškega sveta mimo oljčnikov v vas Lokvico na degustacijo vin in oljčnega olja. Na lične krožničke nalijejo oljčno olje in pridenejo skuto-zelo dobro in okusno. Tu smo vino in olje lahko tudi kupili.Zaključek smo imeli v Senožečah pri gostilni Na Ravni.Ta gostilna je na koncu Senožeč. Žal je druga odlična gostilna v Senožečah zaprta-škoda.

Včeraj smo Pondeljkovci -upokojenska skupina pohodnikov PD Škofja Loka opravili lažji triurni pohod iz Jezerskega vrha v Avstrijo v vasico Korte -pravljično vasico skrito tam nekje in se potem po Kortski soteski-nekateri peš , drugi s kombiji prepeljali pokušat Srebrni vrelec.Soteska je ozka -srečanje je nemogoče. Zaključek pa je bil pri Planšarskem jezeru na Jezerskem.Vreme je bilo lepo,čeprav se najvišjih vrhov tam okrog Jezerskega ni videlo-samo nižje kot e Srednji vrh, Kozji vrh in druge.

Danes smo škofjeloški upokojenci pohodniška skupina Pondeljkovci -sekcija PD Škofja Loka imeli zaključni pohod -pohod Treh gradov.

Začeli smo v bivši vojašnici in se sprehodili mimo gradu po dokaj strmi poti mimo razvalin stolpa na Kranclju.Končni cilj pa so bile razvaline Starega gradu-Divja Loka .Dol nazaj v Škofjo Loko smo šli po drugi poti.