Porezen

Danes na Porezen iz Petrovega Brda .Sneg se začne na 1300 m ,ko prideš iz gozda pa ga je do vrha kakih 30 cm novega. Pot je že zgažena. Danes lepo vreme z nekaj vetra po grebenu.

Hoja po svežem celcu je pravi užitek.
Prosim te, če popraviš! "s Petrovega Brda"
Hvala

Popravljeno.Naj še dodam,da med Železniki in Petrovim Brdom popravljajo cesto in jo ob delovnikih zaprejo ob 9. uri.

....ponedeljek - petek 1 urne od 9. do 10. in od 11. do 12.; 15 minutne od 13.00 do 15.00, sobota: od 10.00 do 15.00, večkrat do 15 minut.

Glede zapor pod Sušo - ne se zanašat na točne ure, sva enkrat v soboto naletela na popolno zaporo že pred 10h. Spremenila plane, zavila za Martinj vrh in šla od kamnoloma na Blegoš Ni nama bilo žal. Skratka, bodite krepko pred zaporo, pa boste šli skozi.

Glede Porezna pa - danes prvič osvojen po poti s Petrovega Brda, lepa, osamljena pot, začuda nič blata (po vsem tem dežju), večino obiskovalcev sva srečala šele na zadnjem delu poti. Pripročam!

Zanima pa me (ker sem že večkrat naletela na to), ali v koči zmeraj že kmalu po 12h zmanjka hrane? Danes so malo čez poldne imeli samo še pasulj in joto; klobase in ostalo je že pošlo, tudi domači kruh. Okoli poldneva se pa res začnejo kosila? Podcenijo obisk in nimajo dovolj zalog ali kaj? Pa ni bla neka pretirana gneča, pač normalen obisk na lep dan. Če torej planirate obedovati na Poreznu, računajte ali na zgodnjo uro ali pa da ostanete brez kosila oz. ni nobene izbire.

Če bi bila lačna,čisto dovolj.

miri, lačna sva res bila in nisva toliko izbirčna. Pasulj in jota sta šla z nama (v želodcu) ...
Očitno pa sva "razvajena" iz vseh preostalih koč (tudi okoliških), kjer imajo jedi vsaj v času kosila še v izobilju in na izbiro, tudi če je gneča. Zanimajo me bolj vaše izkušnje iz omenjene koče. Hvala!

Koča se uradno odpira šele po 15 juniju. Preostale vikende in praznike dežurajo člani domačega planinskega društva, odvisno od vremena Dostop ni ravno prav lahek, ne da se pripeljati ravno z vsakim avtomobilom (vsak dan po 15-16 uri se potem vrnejo v dolino) Tudi vsak izmed nas ni ravno mojster kuhinje, zato je potem le bolj osnovna ponudba (enoločnice, ocvirkovca). Število obrokov je takšno kot pač je, ampam glede na vse zgoraj omenjeno, meni povsem razumljivo.

Se mi ne zdi pa nič spornega, če je @georgia opozorila na možnost "lakote" za kasnejše obiskovalce.

Glede na krizo z osebjem v kočah,moramo biti včasih zadovoljni tudi z manjšo izbiro.Bolj poznam Hleviško kočo in se samo čudim "nonam",da ob konicah uspejo postreči vse goste.
Marsikdo bo rekel,poglej v tujino.Res je tam marsikje hotelska ponudba,vendar se moramo zavedati,da ti ljudje po naših kočah delajo prostovoljno.
Planirati število obiskovalcev je pa loterija.
Tudi lepo vreme ni garant,da bo koča polna.

Častni kodeks slovenskih planincev pravi:
1. Planinske koče(domovi, koče, zavetišča in bivaki) so namenjeni zavetju, počitku, prehranjevanju in planinskemu usposabljanju. Želje in potrebe planincev so dokaj različne in koče-tudi naj bolj sodobne- niso opremljene in oskrbovane tako, da bi v njih lahko ustregli vsem njihovim zahtevam. Pri uporabi storitev planinske koče ravnamo tako, da bomo porabili čim manj energije in vode in povzročili čim manj hrupa. v koči bodimo obzirni do osebja in obiskovalcev in spoštujmo hišni red. V njej upravičeno pričakujemo domačnost, SKROMNO ZAVETJE IN POSTREŽBO, informacije o stanju poti in vremenske napovedi ter posredovanje obvestila v primeru nesreče.Prehranjujmo se v planinski koči, s seboj prineseno hrano omejimo na naj manjšo možno mero. S tem zmanjšamo težo nahrbtnika, z ustvarjenim prihodkom pa omogočamo vzdrževanje planinske koče.
3. V planinski koči naj vlada vzdušje pristne planinske domačnosti in topline.

In kaj od tega res drži?(po mojem skromnem mnenju)
Skoraj nič.Planinske koče(domovi, zavetišča, bivaki) se spreminjajo v gostilne na višjih in visokih nadmorskih višinah in objekte za" naj doživetja", večinoma dane v najem, nekatere uspejo najti oskrbnike, s katerimi je potem polno težav in nezadovoljstva, so tudi izjeme, vsekakor,vse pogosteje pa planinska društva ne najdejo ne najemnika ne oskrbnikov in so prisiljena oskrbo koč reševati na prostovoljni bazi članov društev(zagotovo v 90% so to upokojenci). V kočah, kjer gredo v smer gostilništva, ne morejo ravnati v skladu z 2. točko Častnega kodeksa slovenskih planincev ne oskkrbniki, še manj pa obiskovalci, ki v 2/3 niso planinci. In niso redki obiskovalci planinskih koč, ki ne le pričakujejo ampak zahtevajo a la carte ponudbo.Glede enotne obravnave planinskih koč svoje vloge ne odigrava niti krovna organizacija slovenskih planincev-PZS, oz.njena gospodarska komisija, da ne govorimo o razpisih Ministrstva za
gospodarstvo pa o dodeljevanju raznih certifikatov za take in drugačne "naj koče".
Tudi hišni red bi najraje narekovali obiskovalci(in ponekod jim to najbrž že uspeva). Ne bom se spuščala v bizarne detajle. In o s seboj prinešeni hrani bi tudi lahko kakšno rekli, zlasti za zimski čas, ko bi po mojem mnenju pri mizah vendarle morali imeti prednost obiskovalci, ki naročijo hrano v koči.
Zdaj pa o koči na Poreznu
Koče, ki obratujejo s požrtvovalnostjo prostovolcev in nudijo t. i. skromno zavetje in postrežbo, se hitro znajdejo na raznih "hribovskih forumih". Tako tudi imenovana koča.Kakor sem se informirala in kot sta omenila že Lamps in Miri, za to kočo skrbijo prostovoljci PD Cerkno, saj si že več let neuspešno prizadevajo najti stalnega oskrbnika in se z njunima zapisoma v celoti strinjam. Ekipe, ki se tedensko izmenjujejo,v času stalne odprtosti koče v poletni sezoni ponujajo pestrejšo ponudbo kot izven sezone. Vse ekipe se po svojih naj boljših močeh prizadevajo,da bi tako planincem kot ostalim obiskovalcem ponudile vso oskrbo, čeprav med njimi ni niti enega profesionalca gostinske stroke. Zagotovo pa so med posameznimi ekipami razlike. Za društvo so vse dragocene kot suho zlato, saj bi le brez ene bilo postavljeno pod vprašaj obratovanje koče v tolikšnem obsegu kot doslej. Ko se bo to zgodilo, bodo vrata koče na Poreznu , v katero društvo vlaga ves ostanek težko pridobljenih sredstev, ostala zaprta.Takrat bo zaman iskati pozimi tako zaželjeno zakurjeno peč,topel čaj ali kavo, "preprosto enolončnico" in vse drugo, kar spada pod rubriko SKROMNO ZAVETJE IN POSTREŽBA.
Ostal bo le spomin......
Ostali bodo mnogi lepi spomini, zgodbe....
V prepričanju, da je tako kritiko kot pohvalo naj primerneje povedati na licu mesta, ne pa z zapisi na družabnih omrežjih in forumih zaključujem ta zapis in upam, da bodo vrata koče na Poreznu še dolgo ostala odprta pa čeprav le za skromno zavetje in postrežbo.
IN PREDVSEM ZA TISTO VELIKO VEČINO PLANINCEV IN OBISKOVALCEV, KI ZNAJO CENITI TRUD PROSTOVOLJCEV IN GA TUDI NAGRADITI S POHVALO ALI PA SE VSAJ VZDRŽIJO NERGANJA, ČE JIM KAJ NI PO VOLJI IN TO POVEDO NA SPOŠTLJIV NAČIN, KI PRISPEVA K IZBOLJŠANJU STORITEV.

Pri zapisu o Častnem kodeksu slovenskih planincev je pomotoma izpadla št. 2, ki bi morala biti zapisana pred stavkom:Pri uporabi storitev....
Se opravičujem za napako.

Na Poreznu smo bili januarja 2022 iz Poč. Ker je kar vleklo smo šli do koče pogledat če je kaj zavetja in na naše začudenje in veselje je bilo odprto in zakurjeno. Kljub temu da smo imeli hrano in čaj s seboj, smo naročili čaj in ocvirkovco' vsaj nekaj, saj se je mož potrudil in prinesel gor.

Meir, lepo povedano.
Planinci smo lahko hvaležni, da je še toliko prostovoljcev po kočah, ki se trudijo vsak po svojih močeh, da bi nam pričarali pravo planinsko vzdušje (poudarjam prostovoljci). Nekateri, še zaposleni, včasih koristijo celo svoj dopust, da pomagajo.
Jaz in moji prijatelji planinci jih občudujemo in cenimo njihov trud.

Čakaj, katera koča na višji nadmorski višini je dana v najem?

Tabla kaže takole in delo, ki ga opravljajo (pomembno, če vzameš za izhodišče Petrovo brdo)

Porezen iz Davče, gor po travah, na vrhu vetrovno in zelo mrzlo.

Kakšna razlika med Davčo in vrhom Porezna. Najprej na Hoč in po grebenu na vrh Porezna. S seboj vzel stare 12 zobne dereze ki so mi prav prišle.

Pot je na delih poti ledena,male derezice prav pridejo.Na vrhu malo vetra in čudoviti razgledi.Izhodišče-Petrovo Brdo.

Lep gorniški pozdrav.

Pozdravljeni.
Zanima me, če je pot iz Hudajužne na Porezen normalno prehodna.
Hvala.

Po parih letih je napočil čas, da ga zopet obiščem. Tokrat v hčerkini družbi.
In tako sva startala s Petrovega Brda v dopoldanskih urah, ko sonce še ni bilo visoko, a vlaga se ni dala. Pot po gozdu, strma kot veste, je bila prijetna, a ta sopara dela svoje kljub senci - cunje za ožeti, še posebej ker sva kar držala tempo.
Na vrhu super razgledi, brezvetrje in na tisoče letečih mravelj. Zato sva jo hitro podurhala h koči, v senco in na malico k prijaznima oskrbnikoma.
Vračanje po isti poti. Vse tip top označeno.

Pot je minila brez posebnosti, hčerka pa vsa vesela, da je dodala še ta vrh k Ratitovcu in Blegošu - trojica najvišjih v predalpskem svetu Slovenije + njen Erebor (Snežnik).