Čudovit dan sva izkoristila včeraj in se povzpela po Hanzovi (beri najlepši) poti na Prisank.
Pred nama so se štirje pogumni nad snežiščem lotili plezanja v steni, za nama sta šla dva mlajša gospoda ( morda rok.si in prijatelj
)....potem pa dolgo nič.
Na vrhu sva sicer poslušala komentarje mladega dekleta v družbi treh fantov, da pretiravava, ker imava cepin in najbrž le razkazujeva opremo...le kdo rad nosi pretežak nahrbtnik celih 8 ur
Ker sem ziheraš, sem si pred snežiščem, bolje rečeno lediščem nadela tudi dereze....še nekaj odvečne teže, za nekaj metrov. Po vrhu ledu je mehko blato, da se lažje spelješ v grapo...
Z opremo pa ni težav in ni skrbi. Uživancija , razgledi..........več v sliki...pa srečno