Prisojnik

Gle, @bozo99, težina je subjektivan pojam, ono što je meni lako, tebi je teško, a može i obrnuto, tako da uspoređivat takve kategorije je nezahvalno. Meni osobno je jubilejna najteža od svih triju, iz razloga jer je najduža, pa ima dosta eksponiranog hodanja po krušljivim policama, što baš ne volim. Hanzova je niš posebno, ako si u stanju popeti 1300 metara visinski, osim jedne vertikale pri kraju, najproblematičnije na hanzovi je snežišče pod hudičevim stebrom, gdje ako zdrsneš se otpeljaš u dolinu po express varijanti. kopiščarjeva je ča je, bi mi rekli, puno hodanja pa malo plezanja, najteže mjesto je kamin koji treba prepuzati pa melišče pod oknom gdje ti stalno netko nešto baca na glavu. A i nakon izlaska iz okna, još te čeka i lijep uspon po eksponiranom grebenu do vrha.... pa malo preberi opise svsa tri puta pa češ vidjeti što te čeka ... pa lp in pamet v glavo

enkrat mi je oskrbnik na Ledinah dejal, ko sem seveda spraševal kako težka je ferata na V. Babo, da so poti narejene za ljudi-ne za gamse..samo v razmislek

No, da še jaz povem nekaj. Meni osebno pot na Prisojnik po Kopiščarjevi ni predstavljala niti najmanjšega problema, ker so bili pogoji zelo dobri, suho vreme in pa senca pri plezanju edino ko sem prišel skozi okno je bilo kar vroče čez cel greben potem kise pa vleče kot kača. Drugače pa cela pot nezahtevna...moje mnenje. Velika Baba pa bi lahko rekel bolj zahtevna v vsaj nekaterih delih kot pa pot na Prisojnik.

@Dominic: to, da napišeš, da je kopiščarjeva nezahtevna je zavajanje..pot je dobro zavarovana, vendar za začetnika mogoče ni čisto nezahtevna

Saj sem napisal, da je to moje mnenje in to se nanaša name in ne na koga drugega.! Vsak si pa lahko ustvari svoje mnenje glede na svoje sposobnosti in veščine.
LP

dominic, seveda je to tvoje mnenje, glede zahtevnosti pa si poglej v planinski vodnik in boš razbral, kaj sploh pomenijo definicije lahka, zahtevna in zelo zahtevna pot, kopiščarjeva pot je zelo zahtevna in pika, kako jo pa kdo prehodi, je pa samo stvar izkušenosti in kondicije, pa srečno vsem.

Kopiščarjeva pot je vsekakor zelo zahtevna, sploh napram drugim zavarovanim potem. Tistim, ki sprašujejo o zahtevnosti oz. niso najbolj prepričani v svoje zmožnosti priporočam samovarovanje. Še vedno pa menim, da so običajno najbolj "kritični" predeli tisti brez jeklenic. Mislim, da je nekdo na forumu že omenjal - meni se je lansko leto zdel sestop po grebenski do okna na enem mestu kar neroden (če se tako izrazim) - brez klinov, krušljiva skala in močno izpostavljen- zdrsa si tam vsekakor ne moreš privoščiti. Seveda je to zgolj moje subjektivno doživetje, morda kdo drug tam ne vidi nič zahtevnega (morebiti sem se nekoliko nerodno postavil in recimo dandanes ne bi videl nobenga problema).

Kok se vam da tolk premlevat,ko mal berem tele komentarje, pa sej si niti blizu Prisojnika ne bom več upal stopit,čist ste me prestrašl...Kar se pa zdrsov tiče,kje v gorah si ga pa lahk privoščiš,da bom vedu za naslednjič???

Kjerkoli na neizpostavljenih poteh oz. pobočjih, ki imajo relativno lep iztek

Kita, mislim da je veliko bolj problematično, to, da se tebi "da" pisati sestavek tipa, kot je tvoj zadnji. Sam sem na kulturen način izrazil svoje mnenje, beseda na katero si se obesil (zdrs) pa je bila mišljena v povsem drugih pogledih, kar je, predvidevam, jasno vsakemu povprečno razgledanemu uporabniku foruma. No, ker tebi ni, se bom izjemoma potrudil in zadevo dodatno obrazložil.

Najprej sem napisal, da so po moji oceni najbolj "nevarni" predeli, ki niso zavarovani, nato pa sem podal primer na poti na Prisojnik. Da si zdrsa še marsikje drugje ne smeš privoščiti, je menda jasno, to sem omenil le kot primer na poti na Prisojnik, ki ni zavarovan, ampak je izpostavljen (v podkrepitev svoji prvotni trditvi, glede predelov brez jeklenic, klinov ipd).

Upam, da sem ti s tem sporočilom objasnil zadevo in da ne bo padlo še več podobnih komentarjev, ki uničujejo vzdušje na tem forumu.

ps. Namen mojega prvotnega prispevka ni bil kogarkoli odvračati od poti, šlo je le za objektiven opis razmer na poti.

Vršič-Kopiščarjeva-vrh-Jubilejna in nazaj na Vršič.

9. slika: Je to Veliki Klek?
19. slika: Ni prva!
Lp

Hochalmspitze

Še nekaj besed o poteku poti. Zjutraj okrog 9.00 ure, ko pridem na Vršič vidim, da je kar nekaj avtov, večinoma tujcev. Smer grem po Kopiščerjevi poti na Prisank. Že na začetku poti je vzpon skoraj navpičen in marsikomu požene strah v kosti, višje pot postane lažja. Tu se že vidi, da je september, več vlage, mokre skale, zgodaj zjutraj bi bilo vrjetno vse mokro. Malo višje pred zahtevnim delom me za trenutek zavede ena potka a se kasneje vrnem na pravo pot, markacije so v slabem stanju, zbledele in je potrebno gledat v naprej, kje gre pot, drugače se lahko znajde na napačnem nevarnem mestu. Samovarovalnega kompleta nisem imel a ga kljub temu zelo priporčam, na določenih mestih je varovanje skoraj nujno. Ta pot je sigurno najtežja od vseh. Hanzova je do vrha, ta pot pa se priključi grebenski. Ko se nahajam pred najtežjim navpičnim delom, malo še počakam na predhodnike, potem pa ˝gas˝, malo so me sicer postrani gledal, zakaj nimam sam.kompleta, sami so ga imeli, prijazni Avstrijci/Nemci so se mi umikal. Višje pot postane lažja, nekaj lažjega plezanja in kaj kmalu pridem do mesta kjer se odpre pogled na okno. Med vzponom v oknu je mal nerodno, ker so skale mokre a do vrha okna ni bilo daleč, še zadnji plezalni del in sem izven Kopiščarjeve poti. Nadaljujem po grebenski, ki pa ni tko zelo težka, kot Kopiščarjeva, Hanzova ali Jubilejna. So mesta, ki so zračna, a o tej poti kakšnih posebnih besed nimam, razen o Južni. Pod vrhom se nahaja na kupe šodra, skalovja in od te množice pohodnikov sigurno kdo sproži in leti dol, kar pa zna bit zelo nevarno, zato vseeno se mi zdi Grebenska najboljša za povzpet se na Prisank a je malo težja. Na vrhu nič posebnega, pol megla, pol jasina, tokrat samo okol 5-8 pohodnikov, vpisna nova, malo pihljalo, je bilo pa kljub temu vseeno že mrzlo. Zato ne pozabit na rokavice, kapo in dobro jakno. Počitek, po počitku grem proti Jubilejni, zanimiva pot, tu in sem zračno in kr mal adrenalinsko na trenutke Okno II je res ogromno, nekaj snega, nato pa naprej po Jubilejni, tisti del navpični pod oknom, malo nižje srečam dva. Fanta je zgleda blo strah, punca ga je pa čakala, oba imela samovarovanje. Sledil je še povratek na Vršič, to mi je še vedno všeč, potke, visoka trava, rušje, mir, razgledi, ostenje skal. Kljub septembru pa je še vedno bilo kar vroče, tisti zadnji del, ki se povzpne je mal sitn a kaj ko je tako lepo tam, da kar pozabiš. Še kakšne pol ure in sem na Vršiču.

Album:

https://picasaweb.google.com/114400986607884783562/PrisankKopiscarjevaInJubilejnaPot

Včeraj sem bila glede na vpisno knjigo prva na vrhu, ker sem se imela namen cel dan potepati okoli, sem šla kar klasiko, po grebenski gor in po slovenski dol. Dobila sem tisto, kar sem želela, uživanje v tišini, sem pa kakih 300 m nižje ugotovila, da je skoraj na vrhu ostala moja Kitka, a sem potem srečala na slovenski dva planinca, ki sta bila tako dobra, da sta mi jo prinesla nazaj v dolino, srečali smo se ravno, ko sem jaz pribremzala po plazu z Male Mojstrovke. Tisočkrat hvala.

Takole ˝lezejo˝po Kopiščarjevi na najzahtevnejšem delu, vsi so bili opremljeni. http://www.youtube.com/watch?v=BgTRPmMEOLc&feature=youtu.be

Kako je kaj z Hanzovo, je bil kdo pred kratkim gor po tej poti?

Hanzovo sem prehodil pred enim tednom. Sam sem za prečenje snežišča uporabil dereze in cepin, nekateri pa so ga obplezali po spodnji strani. Sicer je pot brez posebnosti.

Hvala za info

bil 05.09. na prisanku po hanzovi,pot brez posebnosti,na snežišču pa je dobro imeti vsaj dereze...l.p.