Prisojnik

Preverjeno 08.08.: suho.

julika... najlepša hvala na odgovoru, ki se je edini dotaknil prav moje dileme

JusAvgustin... hvala za predlog. a če samo pogledam čase na hribi.net potrebne za sam Prisojnik, je vaša pot nanj časovno še kar daljša. pa ni mi še iti letos prav po Hanzovi poti, če bila mišljena. no, Prisojnik-Razor je ista pot kot ''moja'', spust do 3. serpentine z Razorja pa je verjetno tudi kar daljši od moje izbire. počitki cca 30min na Prisojniku in tudi Razorju - seveda odvisno od vremena - fotografiranje, kakšen klepet z pohodniki, pa gre extra čas. bom raje ostal pri svoji krajši ideji iz ene od serpentin 29 ali 32. Dati čez ta pravo plezalno na Prisojnik + še vse ostalo bi bilo zame preveč v enem dnevu. Enkrat v bodoče pa morda.

lakkon: http://www.hribi.net/izlet/ruski_kriz_kriz_krozna_pot_po_kraljestvu_zlatoroga/1/257/2923

Zadnje čase vas sploh ne razumem več. če v enem dnevu ne stopite vsaj na par vrhov se imate kar za ene nedeljske sprehajalce, al se motim. Tako Prisank kot Razor oba sta velikana, zakaj bi ju moral pohodnik zbasat v enem dnevu. Tudi, če je kondicija in hitrost na višku čemu je treba tako hitet. Greš en živahen korak, uživaš v razgledih družbi, ki jo imaš s seboj, fotkaš, skratka se maš fajn. Na vrhu pa si privoščiš počitek kot se za taka fejst vrhova spodobi. Če je korak bolj zmeren je manj verjetnosti, da se poškodujemo ali kako drugače zabredemo v težave. Saj valda zato gremo v hribe, da kaj vidimo in se mamo fajn. Čas nas gor priganja sam če se vreme kvari in bliža noč, drugač pa je gor svoboda
Laufarjem so gore poligon, planincem pa sprostitev in možnost lepih spominov na gorska doživetja.

Je že bila vroča debata na to temo, ni potrebe po prilivanju olja... Saj sem napisal, časi so zgolj info. značaja in ne odražajo dejanske časovnice. Nekdo si bo za turo vzel 3 dni, nekdo 10 ur. Komu mar za čas. Vsak po svojih zmožnostih. Za informacijo, takrat ko sem šel turo je bil tempo daleč od teka...

pikica1... se strinjam. to bi moralo še posebej veljati ta tiste: ki gredo premierno na točno določeno celodnevno turo + ki vključuje tudi bolj zahtevne dele poti + se radi tu pa tam ustavijo in občudujejo videno + fotografirajo + morda spregovorijo s kom. kar se mene tiče je v takih primerih vse navedeno in Prisojnik+Razor ne bi bila izjema. A seveda vseeno upoštevaje, da se moram podvizati. Če pa bi že bila kriza s časom, bi pohitel ob povratku na manj zahtevnih delih, ki bi jih tudi v veliki večini že spoznal ob vzponu. verjetno na koncu, morda tudi na pričetku ture z naglavno svetilko Meni kondicija in znanje ne predstavljata težav. Sem pač seštel čase od-do neke točke in prišel do spoznanja, da bi bilo izvedljivo. Sam bom najverjetneje imel skupaj 1h počitek na obeh gorah.

JusAvgustin... čeprav sem bolj pristaš tistega, kar malo prej navedel, po drugi strani tudi vas razumem. Mislim pa, da je moj predlog vsaj za sedaj vseeno bolj primeren zame. Morda bo tudi iz Vršiča, kar eni predlagajo. Pa pri tistem vašem linku piše spodaj: ''Časi so zgolj informativnega značaja in ne štejejo oddihov na poti, do katerih bo prav gotovo prišlo.'' pa tudi edini komentar še nekaj pove.

@JusAvgustin moj post ni bil mišljen kot provokacija. Neumno se mi zdi, ker se ljudje tako hitro dajo zapeljat in začnejo dirkat še sami. In kaj se potem zgodi, nekje je prvič pa si ne vzame niti toliko časa, da si v miru z vrha razgleda kje je. Tanrbol ta glavno je, da vemo kje hodmo pa kako hodmo. Jaz, če sem nekje prvič mal pogledam po ljudeh na vrhu in če opazim "lokalca" ga kar mal poprosim, če mi lahko pove vrhove okrog. Kaj me briga, če kdo zraven zavija z očmi, če kakega vrha ne poznam ko bom v ene tretje gor bom pa že več vedela.
Vsak bi moral zase vedeti kam paše. Tako tisti, ki sprašuje kot tisti ki daje nasvete. Ko gorski tekač napiše, ja mal hitrej stop pa lahko prehodiš vse od Škrlatice pa tja do Triglava in še vse vmes. To lahko govori samo med sebi enakimi. Pa Hanzova na Prisank, je kar orng zalogaj za veščega pohodnika pa sestop po kateri od drugih poti, ki se nam na vrhu ponudijo. Navaden pohodnik lahko še cel teden z "ušesi ploska" od navdušenja ko to enkrat prehod, no vsaj jaz sem sem bila kr mal važna Za nekoga, ki se ima za alpinista al pa tud to je, je pa to "mala malca".
Eni in drugi večkrat pozabite komu je namenjen forum, pa nimam nič proti tekačem ali tistim, ki vas luft pod ritjo ne moti preveč. Fajn bi blo, da poskušate mal razumet tudi naš obisk gora. Mi grejo, kar lasje po konci, ko berem kako objavo kakšni so eni planinci, kaj hodijo v hribe če se komaj premikajo po poti. Da jih gospodič do konca navit in našportan mora čakat in prehitevat, koliko časa in moči mu to pobere. Madoniš, ferrari bo pa ja fička prehitu.
@lakkon za hribe in lepe razglede si je treba čas uzet, kt tud za prjatle. Nikar si preveč velikega kosa kruha ne odrež, je treba znat uživat tud v manjših porcijah

Jaz pa mislim, da je forum namenjen VSEM obiskovalcem hribov, kar kažejo tudi različne kategorije pod forumom razmere. In čas je da se začne spoštovanje med vsemi ne pa metanje polen pod noge in gledanje zviška na ostale. Pač smo si različni. Eni uživajo v počasnejšem tempu, razgledih, slikanju, cvetju, itd. Drugi pa v teku po vrhovih in tekmovanju z časom. Pa sem prepričan, da sta ne koncu ture oba zadovoljna in sta veliko odnesla od obiska hribov. Med turo pa pozdrav in nasmeh tistemu ki ga srečaš in gremo dalje.

Naj dodam svoje mnenje na prvotno vprašanje; ne vem, če je pri opisani trasi kakšna bistvena razlika med enim ali drugim izhodiščem. Tisto na 29. serpentini je nižje, in je treba na povratku malo manj hoditi nazaj gor, je pa treba zato v začetku. Zdi se mi, da razen nekaj 10 višinskih metrov ni posebne razlike. Pot mimo Kranjske planine do priklopa na markirano pot je tudi malo bolj zahtevna za orientacijo, potrebno je debelo uro časa do priklopa, to pa je to. Časovnice na hribi.net za običajnega hodca držijo. Upoštevati je treba tudi, da Jubilejna v sestopu ni nič krajša kot v pristopu, saj zahteva pazljivost. Če sem kaj pomagala prav, če ne pa tudi.

pikica1 - spet drezaš v osje gnezdo. Čak da prlavfa s Himalaje in ti pove svoje

Letos je Hanzova kopna, kar ni vsako leto, zato bi veljalo to izkoristiti, da se dobi končno odgovor katera je zahtevnejša - Kopiščarjeva ali Hanzova?

Eh nč hudga nj kr prlaufa, v štalo me bo poslov pa bo, al pa me pošlje na pregled mednožja, ker je zadnjič ugotavljal al sem ona al on a fijuu sem že tih

Kopiščarjeva je malo težja od Hanzove. Ne splača se it tako na Prisank kot na Razor v enem dnevu. Ker ko si na sedlu Mlinarica šele vidiš kolk je še za prehodit. Mi smo recimo samo za Kopiščarjevo in Jubilejno porabil cel dan s tem, da smo veliko slikal, se ustavljal.

En odsek na Kopiščarjevi (pod kaminom) je vsekakor težji, kot katerikoli na Hanzovi. V celoti gledano, še posebej, če so snežišča, pa je Hanzova zahtevnejša. Tudi zaradi nezavarovanega odseka v zgornjem delu.
Koliko bo pa kdo prehodil v enem dnevu, je pa čisto njegova stvar. Pa če pri tem uživa ali ne. Menim pa, da nihče ne hodi gor, da bi tam ne užival. Počasi ali hitro, kakorkoli.
V mladosti smo hitrejši, v "zrelosti" pa gre vse bolj po preudarno odmerjenih korakih.

Dobro napisano in opisano, po slikah sodeč se strijnam s tabo. V planinskih knjigah in vodnikih je napisano, da je Kopiščarjeva težja od Hanzove (okarektirizirana je kot najzahtevejša varovana planinska pot v naših gorah). Sam sem prehodil Kopiščarjevo, Hanzove pa Jubilejne še ne. Sodeč po slikah na tem forumu zgledata obe zahtevnejši od Kopiščarjeve, a najbolj merodajno je ko vse prehodiš. Za Kopiščarjevo lahko rečem, da je zelo zanimiva in lepo varovana. Ključna dela pa kamin in izhod iz njega ter del do okna in vzpon do vrha le tega.

domch - lahk gremo pogled eno in drugo, če boš imel kdaj čas jaz sem za

Jaz imam Miheličev vodnik pa piše takole: Hanzova je brez dvoma najbolj resna in divja zavarovana pot v slovenskih gorah.

Hanzova v kratkem na sporedu, ker letos ni snega in je za izkoristiti. Jubilejno bo pa tudi potrebno sprobat, pa čeprav zgleda srhljivo, se bomo pa malo tresli

Mislim,da je težavnost relativna glede na izkušnje. V četrtek sem prehodila Kopiščarjevo, pa se mi ni zdela težka. Je bila pa pot suha, kar je tudi pomembno, pa nobene gneče in proženja kamenja. Hanzova me še čaka.

Enkrat sem šel od Koče na Gozdu po Hanzovi na Prisank in po Jubilejni skozi Zadnje okno na Mlinarico in na sedlo med Planjo in Razorjem, ter na pivo dol na Kriške pode. Tam sem malo debatiral z oskrbnikom Simonom (starejši se ga gotovo še spomnite, sedaj mislim, da je gospodar na društvu), potem sem šel na Pihavec in dol na Luknjo in Čez Plemenice na Triglav in dol do Kredarice. 9 ur in pol, pa sploh nisem hitel, sem bil pa kakih 20 let mlajši . Takrat se je z Zadnjega okna sestopalo še po grapi, sedaj je pot speljana preko stene.
Težavnost poti pa se ne meri samo s težavnejšimi odseki in ostalimi detajli, ampak tudi glede na dolžino, tako, da je vsekakor Hanzova najtežja.