Morda bi kazalo Igorjev komentar vzeti bolj za spodbudo kot slabonamerno. Zakaj? Sama sem osnovno znanje o uporabi cepina in derez pridobila še v srednješolskih letih (s sposojeno opremo), potem pa dooooolgo nič glede uporabe tega znanja in tudi moj domet so bili dolga leta zgolj vzponi v kopnih razmerah. Če danes pogledam nazaj – po eni strani škoda za zamujene priložnosti
. V nekem trenutku, leta nazaj, mi je postalo dovolj negotovosti in poizvedovanj o stanjih poti predvsem v pozni jeseni ter spomladi in v zgodnjem poletju. Ker sem z leti (in s prihodom otrok) tudi sama postala vse večji »ziheraš« (kar pa mislim, da je glede hoje v gore bolj vrlina kot slabost), gore so pa vabile v vseh letnih časih, sem se končno odločila za nakup opreme - cepina in derez (strošek vsakega posebej – če ne kupuješ vrhunske opreme za vrhunske vzpone – je manjši kot za dobre čevlje, kratke tečaje o gibanju v snežnih razmerah pa je tudi mnogo, pridobljeno znanje moraš pa tako ali tako utrjevati sam in pridobivati dodatne izkušnje). Kakšno olajšanje! Danes je tako, da svobodno in brez velikih omejitev izberem cilj, vzamem s sabo opremo »za vsak slučaj« (teža je zanemarljiva) in ni več velikih negotovosti in premišljevanj, ali bo šlo ali ne. Kot rečeno – panda, legenda, lukecpukec in drugi podobni – ne morem se primerjati z Igorjem, ker nisem »v službi v gorah«, dolga leta sem bila čisto na istem kot vi, enkrat sem se odločila, da to spremenim in si »podaljšam » sezono čez vse leto, in verjemite, da se splača
. To je bil zgolj poskus dobronamernega in spodbudnega komentarja ene »bivše« podobne vam…