Lepo nedeljo sva izkoristila za ponoven obisk Rjavine.
Kljub temu, da že dolgo ni deževalo, je bil spodnji del poti iz doline Kot, moker in spolzek. Nad gozdno mejo je pot boljša.
Na razcepu nad Peklom se usmeriva v stene Rjavine. Vedno naju preseneti, kako mogočna je ta gora.
Varoval je dovolj in so v dobrem stanju.
Spust v grapo na grebenu proti samem vrhu Rjavine je še najbolj strm, pravzaprav navpičen. Varoval je dovolj, mogoče bo kdo pogrešal jeklenico.
Z vrha seveda fantastični razgledi na prebujajočo se našo lepo pokrajino.
Prečila sva vrh in se spustila na sedlo Dovška vratca. Ker se je v glavi porodila želja po pivu sva naredila kar velik krog do Staničeve koče. No, potem se je seveda še bolj prileglo.
Iz senčke ob koči sva opazovala "napad" na Triglav. Kot mravlje so bili videti planinci med Malim in Velikim Triglavom.
Ni pa nama šlo v račun nenehno "prdenje" letal, ki opravljajo panoramske polete okrog Triglava. Tja gor bi bolj sodil mir, kot nenehno ropotanje. Ne vem, zakaj v vezi tega kaj ne ukrene TNP, ki je ponavadi bolj papežki od samega papeža, preganja jadralne padalce, v planu ima preganjati planince, ki bodo hodili izven poti (pa da ne naštevam sedaj vseh prepovedi), celodnevno grmenje letalskih motorjev pa jih ne moti
No, dan je bil vseeno prekrasen
Slike:
http://www.petersfoto.si http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2016-08-29