Nepoznana in nemarkirana potka na kateri ne bo novozapadlega snega in nevarnosti proženja snežnih plazov in kjer lahko pogledom dovoliš v višave na bele vrhove in sinje nebo nad njimi
Na začetku močno "olistenela" in ozaljšana z bujnimi telohi, višje gori pa zasnežena in poledenela. Ni prestrma in ima kar nekaj priložnosti za počitek in razglede. Ponudi se obogatena z naravnima oknoma ali še bolje povedano z oknom in vrati, saj skozi spodnje pelje pot. Če sledimo zvoku šumenja vode v sicer suhi strugi, zagledamo slap, ki pada v globok kanjon. Nekoliko višje na drugi strani struge pogled privabi "brlog",v strmem delu grape pa se je potrebno posvetiti kar potki, ker tukaj postane zahtevna, sledi le še kratek sprehod skozi gozd in že nas pripelje do z soncem obsijane hiške na planini Zabrložnica. Pred hiško na klopci obsediš in z pogledi objemaš vrhove, ki obdajajo planino ter snuješ načrte za naslednjič, ko bodo razmere dovoljevale njih obisk. Če stopiš v hiško, na mizi najdeš vpisno knjigo, polno navdušujočih vtisov in spominov obiskovalcev, žal pa tudi nestrpnosti med tistimi, ki so hiško zgradili in onimi, ki jo zgolj obiskujejo
Kako žalostno, da človeške razprtije sežejo tudi visoko v nederje naših lepih gora
Nazaj v Logarsko dolino se vrneš po že poznani potki vesel, da se jutri v deželi začne pomlad.