Red mora biti in zasebna lastnina je pač zasebna, ni kaj.
Ampak... Tolmeč (pod Strabutom), Sappada, Sauris, Humin, Bordano, vasice na laški strani Stolovega grebena in Matajurja in malo morje majhnih vasic in mest širom Furlanije, kjer so ceste tako ozke, da se dva avta ne moreta srečati, trg sredi vasi pa tako majhen, da komaj obrneš, imajo urejena parkirišča, pogosto s panoramsko tablo kraja in okolice, kako klopjo in mizo, košem za smeti, in to brezplačno. Zastonj. Gratis. Marsikje te v majhni vasici, ki jo prehodiš v desetih minutah, preseneti tudi več manjših parkirišč, eno na začetku vasi, par mest na vaškem trgu in nekaj mest pri cerkvi ali pokopališču. Živo imam v spominu dva dogodka, oba seveda v Furlaniji, tura v predkarnijskih Alpah. Enkrat sam, vprašam gospo pred neko hišo, kje bo najbolje, da pustim avto, ker grem v hribe. Kar sem zapelji, mi je odvrnila, in sem parkiral na njenem "travniku" ob hiši. Po turi sem pozvonil in se ji še enkrat zahvalil, pa se je nasmehnila in zamahnila z roko, češ, malenkost. Enkrat pa s prijateljico, takisto vprašam, pa starejši mož odvrne, da bo najbolje da zapelje na njegovo dvorišče. Ograjeno. Po turi se seveda tudi njemu zahvalim, on pa, če bosta še kdaj tu, kar sem pripeljita. Tretji primer pa v Braulinsu, seveda zastonj parkirišče pod Brancotom, ko po turi do mene priteče gospod, s katerim sva pred turo poklepetala in mi je pokazal razgledno stezico, ki je prijetno popestrila potep. Da v vasi ni gostilne in me z ženo vabita na kavico, tudi kuža naj gre z mano. Da o urejenih cesticah in parkiriščih na najvišjih izhodiščih v Karnijcih ne pišem, povsod je seveda vse zastonj... Po turi z veseljem popijem kofe v vaški gostilni, kupim sir in še kaj v zadrugi, poklepetam z domačini ob poti, od katerih sem ter tja dobim kak imeniten namig za prihodnji potep...