Prvotni plan je bil drugačen, saj sem v petek na Brani ugotovil, da zadnji novozapadli sneg v visokogorju ni niti pomrznil in bi utegnil biti zahteven, zato se včeraj odločim za malo nižji hrib.
Na malem parkirišču v Kranjski gori pred mostičkom sta parkirana že dva avtomobila. Točno ob šestih krenem ob Pišnici, po dvajsetih minutah zavijem levo v strmo vlako, zrak za hojo je odličen. Pot čez Kačji graben je prijetna, jeklenice so zimo dobro prestale, bi bil pa dobrodošel kakšen manjši lisičji rep, saj kar nekaj vejic štrli čez pot. Prvi sneg srečam šele malce pred izhodom iz gozda in ker so temperature tudi ponoči pozitivne, ni bil nikjer pomrznjen. Sklenjena snežna odeja se začne šele na 2200 metrih, navežem si dereze, čeprav bi šlo tudi brez njih. Plezalni del Špika je popolnoma kopen, ravno tako tudi vrh. Zgoraj se zadržim v družbi šestih planincev kar nekaj časa, saj ni mraza in je veter minimalen. Med obiskovalci spoznam prijetno in zgovorno gospo iz Škofje Loke. Ob sestopu se je sneg že toliko ojužil, da je bilo drsanje po njem pravi užitek.
Zaključek v Jasni, kjer mrzla snežnica ne dovoljuje prav dolgega namakanja...
