Večina sicer hodi na Špik hude police s Pecola in to v kopnem. Jaz sem se danes na ta lep razgledni vrh odpravil iz Zajzere. Daljši zapis je tukaj:
Ker ni šlo vse po načrtih, sem spremenil plane in se tako okoli 9.00 ure znašel v Zajzeri, da pogledam kako zgledajo razmere nad Špranjo. Sprva po tekaški progi, potem pri mostu na označeno pot, ki je bila sicer lepo zasnežena, a trda, mestoma ledena, s srenači je sicer kar šlo. Po sledeh predhodnikov, tudi Roka sem prišel do grape s slapovi. Nadaljevanje s smučmi se mi ni zdelo smiselno, zato sem nadel dereze, smuči in palice pa na nahrbtnik. Spet sem se počutil kot pobček, ki je v rani mladosti iz pohorskih bregov v krakslu nosil seno. Tako sem hitro prehodil že od prejšnjih let znano in tudi že prehojeno grapo, ki jo krasijo ledni slapovi. Na izstopu se mi ni zdelo smiselno spet menjavati derez za smuči, zato sem nadaljeval kar z derezeami, saj je sneg kar dobro držal. Na vstopu v "žleb" ni bilo nobene špure več (kot jih navaja Rok), naletel pa sem na sledi pešaka in jih tudi s pridom koristil. Vzpon je sicer precej enoličen, vendar zaradi razkošnih razgledov na okoliške gore prav nič dolgočasen. Kmalu srečam tudi izdelovalca stopenj, spregovoriva par besed, Avstrijec pravi da je super, samo ni mi bilo jasno, zakaj je tako nizko odložil smuči. No jaz sem šel naprej in smuči odložil na neki snežni polici kakih 250 m po vrhom. Zadnje metre do sonca so me vodile lepe stopne. Na sončni strani je rahlo vleklo od JZ, povzpel sem se na vrh, kjer sem malo posedel in se razgledal. Zatem sestopil do smuči in se pripravil na smučanje. Kot je že Rok opisal je bilo treba v zgornjem delu malo paziti na trdo in rahlo poledenelo podlago, večinoma pa se je krasno prašilo po " nastrganem napihancu". Spodaj sem prečil v desno in se peš po uhojenih stopinjah povzpel na manjše sedelce, od koder sem odsmučal do prehoda med spodnjo in zgornjo Špranjo. Prehod je trd, mestoma leden in razdrapan od plazov, a še vedno boljše kot sestop skozi grapo s slapovi. Nižje sem spet ubiral optimalno varianto skozi "goščo" in še kar dobro zadel, sledilo je smučanje v okviru letne poti po povsem neodpuščenem snegu vse do tekaške proge. Če je žleb Hude police več kot odličen, je spodnji del precej neužiten. Ravno zaradi slabih razmer spodaj, bosta obe škrbini nad Špranjo še malo počakali. Sicer pa lep vzpon z razkošnimi razgledi.