Poleg kopice imen in višinskih točk, so tukaj tudi različne višine v različnih virih. Takole je pri Breitkofel-u:
Julijske alpe (zahodni del) - 1988m
Julijske Alpe planinski vodnik (Tine Mihelič) - 1955m
Alpi Giulie Tarvisio (Tabacco 019) - dve koti: 1831m, 1988m
Alpi Giulie (Gino Buscaini) - 1990m
Pa se znajdi če se moreš
.
In še ena zanimivost glede poimenovanja vrhov v grebenu od Kope proti SZ, kjer ne zasledimo slovenskih imen, vendar kljub temu obstaja eno povsem pozabljeno, kot navaja Tine Mihelič, to je Šenuk (ja, z u-jem, nemško Schöneck, italijansko Montebello).
Jaz, priznam, si ne upam poimenovati kaj točno (vse) je na atoamačevi fotografiji. Skeptičen sem ob rešitvi R. Stolp, glede na zemljevide (ampak, kaj ko so ti tako velikokrat netočni), še najbolj se nagibam h koti 1831m (ob Breitkoflu), ki je razvidna iz italijanskega zemljevida. Bo res treba iti tja preverit, ampak stopiti na kakega od vrhov se mi zdi, da bi bilo za šodrovski domet kar hud zalogaj. Saj tisti svet velja za enega najbolj nedostopnih in osamljenih predelov v celotnih Julijcih. Lahko pa počakamo na neumorne raziskovalce ala Stritar (
Terra incognita juliana (ovohavanje Breitkofla & co.)), da dokončajo svoje delo, ali pa upati da bo to vzel za izziv kak dr. z njegovo boljšo polovico
...
opa atoamac, tole z Mang(a)rta je pa zanimivo, in moje nagibanje k zgoraj omenjeni rešitvi še malce povečuje...