Že zgodaj se odpraviva proti domu pod Storžičem. Ker je v dolini kar mraz, se temu primerno napraviva.
Ž v vsamem vstopu v žrelo pa zmečeva dol cunje, ki so bile odveč. Tudi dolge gate niso bile potrebne
Pot je v celoti kopna tako da zimska oprema ni potrebna. Na izstopu iz žrela pa naju osveti in ogreje še sonce in vse je super. Na vrhu zaslužena malica potem pa dol proti Kališču. Na Bašeljskem sedlu jo mahneva še gor na Bašeljski vrh in gor grede gledava ( pogled nazaj) lovsko pot ki pelje od Bašeljskega sedla do Škrajevega roba. Zgleda obetavno in to bo pot za nazaj.
Potem pot nadaljujeva do Kališča tam eno uro lenariva na sončku, potem pa proti domu.
Na začetku sva hitro našla lovsko pot, ki je v začetku lepo sledljiva, a se že po nekaj minutah zgubi med gamsjimi stezicami. Čakalu naju je še cca. 90 minut bitke z rušjem in grapami in iskanjem najbolj prehodne poti, pa sva le prišla na Škarjev rob. Od tu le še spust do avta in za danes dovolj
.
Lepa tura, le čas si je treba vzeti