Svinjak

Koliko je še snega na vrhu po vašem? A ga je kdo videl v zadnjih dneh z Bovca? Najlepša hvala

Snega ni dosti, čisto na vrhu, v najtežjem delu in nekaj na severni strani. Verjetno je poledenelo. Pazljivo.

Slikano v nedeljo, 6.3.22, s poti iz Rombona, če kaj pomaga

Ali je bil kdo po 10.3.2022 na vrhu? Zanima me stanje na vrhu, ki je bilo osebno preverjeno. Ali in koliko je snega, ali je poledenelo in priporočilo za zimsko opremo ( obvezne velike dereze in cepin?)

5.6. 2022. Nedeljsko jutro je bilo prav lepo. Ob sedmih , ko sva z Maksijem pričela s hojo. Pot je speljana večinoma po gozdu. Le zadnji del je bolj odprt. Obiska je bilo danes kar dosti. Na vrhu brez vetra. Toplo. In vrhove so zakrivali oblaki. Le Vrh Krnic se je najbolj upiral oblačnemu pokrovu. Vreme točno po napovedih. Sicer pa prav prijetna hoja in sestop . Če si ljubitelj savne je bil vzpon in sestop pravšnji.

Kje se lahko parkira za tale Svinjak?

Veliko parkirišče je v Kal-Koritnica.Ne moreš zgrešit.

Miri, hvala za odgovor. Zdaj sem malo bolj pogledala gmaps in dejansko našla ta parking.

Darinka.
Kje si pa Marjana našla?

Ja prav na vrhu . Je bil z eno skupino.

Darinka, na tvoji sliki št.6 je nagnoj.

Hvala za pojasnilo iztok 1960.

23.9. opravila pot na Svinjak. Sama pot je brez posebnosti, skozi gozd se malo vleče, nadlegovale so me jelenje muhe. Zavarovan del poti je neproblematičen, v suhem gre tudi brez zajl, čelade nisem potrebovala. Na vrhu je pihalo, razgledi so bili pa krasni. Super pot, zaradi jelenjih muh sem v gozdu dokaj hitela, tako da sem vrh dosegla v uri in petdeset minut.

nedelja, 12.3.2023

Vrsto let sem se odpravljal na drugi obisk Svinjaka, preden sem danes končno vzel pot pod noge. S parkirišča je bil vrh videti nesramno daleč in hudičevo visoko, ko sem bil enkrat v gozdu pa hujšega od strme poti ni bilo. Vreme je bilo kot naročeno za prostočasne dejavnosti, družbo, katere sicer nisem vajen, včasih se ji celo ognem, pa sem dobil na Čelu, kjer je muzej na prostem. Rjavolaska z nekaj beline v kožuhu, prijazna, da bolj ne bi mogla biti, se mi je pridružila in me spremljala vse do vrha. Vmes sva razdrla kakšno o tem in onem, če je zaostala pa sem jo poklical in v trenutku je glasno oglašajoč se pritekla do mene. Pod vrhom, kjer je bilo na stezi nekaj trdega, poledenelega snega, sva šla vsak po svoje, jaz ob jeklenicah, ki so bile kar dobrodošle zaradi snega, ona pa naokoli čez drn in strn. Nad skokom sva se spet ujela in nadaljevala do vrha. Tam sem imel nekaj težav kako se lotiti malice, z malce truda in iznajdljivosti sva bila zadovoljna in do neke mere potešena oba. Kmalu za nama sta v razmaku nekaj minut prišla še fant in za njim dekle, krajši klepet o tem in onem, vzdih ali ali dva vsled prelestnega dne in že sem bil na poti navzdol. Sam, spremljevalka se je odločila, da ostane zgoraj, verjetno si je obetala še kakšen priboljšek. Sestopil sem "na gliho", naravnost v vas, kaj bi še enkrat hodil čez Čelo. Po turi pa kam drugam kot v Zajnco do Justi in Vinka, že lep čas me ni bilo tam. Pred tem še postanek pri znanki Na Logu, kjer se je pokazalo, da je čas res relativna zadeva, saj je dvajset minut trajalo kar dobri dve uri. Podobno v Zajnci, če bi še kakšno razdrli, bi se v temi odpeljal domov. Poti na Svinjak b.p., nekaj snega pod vrhom in na njem ni bilo ovira, varno je šlo čez brez opreme, saj so bile ponekod v pomoč jeklenice in drugje rušje. Danes, dober teden dni po vzponu, zna biti pot že povsem kopna. Če se v kratkem kdo odpravi gor, bo kak krajec suhega kruha v nahrbtniku verjetno dobrodošel

https://tubojan.blogspot.com/2023/03/svinjak.html

Lepo, tudi jaz se na drugi obisk še odpravljam.

Ja tale spremljevalka je tam že legendarna. Tudi jaz sem že užil slasti njene družbe. Ni pa preveč zvesta, saj se očitno kar razdaja

Svinjak, pod vrhom malo snega, ki ne dela težav. Srečal dva tujca, ki sta se zgleda nekje pod vrhom obrnila. Ko hodil gor se je nad mano naredil temni oblaki in nekaj kapelj dežja, potem se je pokazal sonce. Na vrhu v kratkih rokavih.

Včeraj, 30.09.23, prvič na Svinjaku. Tura, ki si zasluži vso čast, saj ne popušča, proti vrhu pa vedno bolj sili k višku in nagrada pekočim mišicam je razgled. Posebna gora, ki sem jo vedno občudovala z doline. Na včerajšnjo soboto kar nekaj obiska ter družba koze, ki je na vsak način želela do vsebine nahrbtnikov.

Koza me je spremljala več kot polovico poti, ni in ni odnehala. Na koncu je bilo vse skupaj že precej nadležno.

@DVas, je precej brezkompromisna ja. Sem ji želela dati košček banane, pa ga je samo povohala; nato pa skočila name ter me ruknila z rogovi. Precej neprijetno! Potem sem ji vrgla celo banano, s katero je bila zadovoljna - pojedla celo z olupkom.