Lani v novembru sem dobil mail z Mariborskega konca za turo prek Tirskih peči. Ker so jim zanimivi tudi avriklji, smo s turo počakali do sedaj, ko je njihovo prezgodnje cvetenje že na višku. Sicer so Tirske lepe skozi vse leto, le obiskati jih je treba.
Tako se nas je včeraj osem Štajercev ob Dravi in trije gajstni Savinjčani podalo prek njih. Kot po navadi smo parkirali pod Belo pečjo in se v lepem hladnem jutru podali avanturi naproti. Ker je pot do spomenika navzdol, se nikakor nismo mogli ogreti. Šele strma vlaka od spomenika navzgor nas je segrela na delovno temperaturo in še čez.
Pred vstopom v plezalni del smo si skočili ogledat še znamenitosti Erotičnega gozda, ki vsakega obiskovalca spravijo v smeh.
Sledila je priprava za plezalni del poti, ki smo jo vsi zmogli brez težav. Nad grapo smo se povzpeli za kratek čas na znano razgledno točko z čudovitim razgledom na dolino. Navzgor prek Šteng je bilo med hojo slišati tudi nekaj o naklonu te poti.
Avriklji v Gamsjem vrtu so nas kot vedno vse očarali. Tirski del poti smo zaključili pri Žlajferju, ki nam je osebno prijazno postregel.
Mimo hotela smo se po Severjevi poti, na kateri je še kar nekaj snega, povzpeli na Javorco. Z nje smo se mimo mojega bivaka vrnili do Mozirske koče. Tam so nekateri dodali v zvezek nov žig. Čeprav nekateri niso verjeli, da nas nižje čaka še en vzpon, so se kmalu prepričali, da je to čisto res.
Kratko smo se povzpeli do naravnega okna, kjer sem se povzpel na markantno špičko in slikal našo prijetno druščino pod njo. Skozi Okno po lojtri, nato v naravni ekološki hladilnik Mesarsko lopo in mimo Marijine klopce s čudovitim razgledom na dolino, smo nato zaključili našo turo.
Za analizo ture smo se ustavili v Šmihelu pri Ivici v Baza baru in ugotovili, da je bila 1A z eno samo napako. Bilo je je prehitro konec.
Milan, hvala za prijetno druženje in še saj veste za kaj. Bili ste krasna druščina in zato upam, da nam še kdaj znese za kakšno skupno turo.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golt, Janez