Toško Čelo 590m

Spet me je zaneslo na bljižnje Toško čelo.Zgoraj kar močneje sneži v primerjavi z dolinsko Ljubljano.Starega snega je tudi tukaj še nekaj ostalo,novega pa je nekako 7-8cm,ki je povsem prekril naravo.Ta korajžnih pohodnikov je manj kot včasih,vendar kar nekaj pa tudi nekaj skupin MTB kolesarjev se je odpravilo proti Katarini.Če imate čas,ga izkoristite v snežni pravljični idili.Slik ni,jih bo pa jutri več z višje ture.Lp

Minil je krajši sprehod po zasneženi pokrajini Toškega čela.Vmes je rahlo naletaval droben pršič,vidljivost pa samo do Šmarne gore.Obiščem še skakalnico in smučišče,potem pa k Bitencu na borovničke in za spremembo po cesti do Kurirčka nazaj.Pohodnikov je kar nekaj,ja je idilično ob sneženju.Lp

Danes sem z avtom skočil na Toško čelo na hitro pogladat sončni mrk,ki ga uspe videti le kakšna med obdobji dalnja generacija.Zgoraj je bilo precej mraz še stopinjo manj kot v mrzli Lj.kotlini -8°C.Zaradi megle,ki se je na obdobja razkrojevala med nekaj jasnine,sem uspel le na vrhu T.č poseti nekaj fotografij.

Lepo, čeprav delni sončni mrk ni kaj posebnega in je viden vsakih nekaj let.

Da vidiš res 100%-nega, pa verjetno res le enkrat v življenju (kot tisti ki smo se pred desetletjem potrudili odpeljat v Prekmurje).
Že med 99% in 100% zakritjem sonca je namreč vizuelno nepojmljiva razlika

Pozno popoldne se namenim na "bližnje" Toško čelo, a ob povratku prava odisejada!.
Gor grem po kopni cesti, snega pa obilo.Nekateri se celo s terenci zapeljejo prav na vrh opazovati višino snega.Na vrhu 590m ga je bilo res za slab 1m in ga toliko že dolgo tod ni bilo.Za povratek izberem pot čez L.K.Toško čelo, kjer sledim dobro uhojeni ustaljeni gazi.Nižje doli pa gaz ne zavije k Kurirčku na parkirišče, ampak so jo edino gor naredili domačini iz Glinc.Ker sem tekel, sam prehod seveda kaj hitro zgrešil in bil že skoraj v dolini.Drevesa na debelo zasnežena so popolnoma vsa ista, pri sebi sem si pa potiho dejal, da sem se izgubil v lastni hosti.Grem nazaj po sledi, tam malo višje zavijem na znan gozdni kolovoz, ki drži na parkirišče Kurirček.Za nameček je tudi začela megla zaradi hlajenja, vidljivost slaba, jaz pa do pasu tavam v zaraščenem gozdu.Prebijam se čez, ulovim sled spustaša z dilo, ki mi olajša napredovanje.Nazadnje se sled kar izgubi.Hitro se temni, jaz pa brez svetilke, GSM.Če bom še enkrat v slabo napredujočem terenu zaštrikal, sem v temi lahko le lahka hrana volkovom.Odločim se za beg navzdol v grapo potoka.Tam tečem hitreje kot podivjan Rambo po vodni strugi potoka brez snega.Pridem na jaso, kjer se me začudijo tri srne.Sem pri križu in smeri za Brezarjevo brezno.Tam sledim v debel sneg medlega kolovoza ven v civilizacijo.Prve hiše že ugledam in hišo sošolca Matije s faksa.Čaka me še mučen strm 50 vzpon po vseh štirih do njegovega dovoza.Nazadnje se smejim, ko Matija kida 150m dovoz z lopato.
Opisal sem še eno realno dogodivščino ala LG, zato v danih snežnih razmerah nikar na pot brez krpelj ali smuči, izven poti pa ne zahajajte sami, če nimate vse preračunano s poznavanjem poti, časom, bivak opremo, samopreživetjem.

Dobra je bila tale, extreme survival.

Na tej strani vse preveč zima straši,zato ne bo odveč nekaj zelenih slikc z današnje najine poti.

Te fotke so pa res popestrile Toško čelo.

Obvestilo, obvestilo!

Na Toškem čelu se tole je pripetilo,
da čarovnici je odpovedalo vozilo.
Verjetno zmanjkalo je goriva,
tako verjetno v gozdu se skriva.
Zato se pazite, da nanjo ne naletite.

Otiv, to obvestilo še posebej velja za mene, ko grem večkrat tam mimo

Si prehiter na kolesu.Ni bojazni

Za gor me pa lahko komot ujame, če gre več kot 6km/h, madonca.

Ker v Ljubljani le vsake toliko z juga privihra kaka plohica, sem se peš odpravil na bližnji hrib Toškega čela.
Gor sem se držal gozdne nekoliko blatne poti.Obiska za frekventen ljubljanski vrh zelo malo, dva MTB, dva s specialko, pa nekaj mladih "golobčkov".Spodaj skoraj brezvetrje, zgoraj pa je topel južnik kar dobro majal škripajoča drevesa.Ta čas je tu gori vsako leto že kaj snega, sedaj pa prav nevzdržno vzdušje brez snega.Po teto zimo bo treba kar v višje predele naših gora.LP in SREČNO 2014!

Na domačem Toškem čelu sem bil danes priča ogromnemu razdejanju gozdnih površin.
Ob pogledu na širše območje gozdov ni enega dela gozda, ki bi mu vsaj malo prizanesel žled.Gozd ob cesti na Toško čelo je neprepoznaven in se bo celo z leti obnavljanja le s težka popravil.Tam kjer so sedaj polomljeni prazni prostori gozda, bo v naslednjih zimah sneg še dodatno uničeval gozd, ker se naložena drevesa ne bodo mogla kam nasloniti med sabo.Po srečanju z domačinom Bitencom mi je dejal, da je njegov gozd na vršnjem delu hriba Toškega čela poplnoma uničen, hlodovina pa samo še za drva.Spravilo lesa s strmih pobočij pa bo zelo zahteven posel, če sploh?.
Cesta na Toško čelo je za turiste uradno zaprta, gor gredo lahko le domačini.Naprej po planoti Ravnik proti Katarini se gozdni delavci še niso prebili.Tekačica, ki je šla do Katarine, je povedala, da je cesta zasuta z veliko hlodovine in celo peš zelo težko prehodna, bila umazana po hrbtu jakne kot gozdni delavec.V nadaljne bo verjetno stalno prisotno več gozdnih vozil, ki bodo odvažali in pospravljali obcestno hlodovino.Kako je in koliko je škode po celotni Sloveniji, si lahko samo predstavljmo na modelu domačega hriba.

Uh,uh,uh, pa sem mislu, da je na Joštu hudo. Tole je pa prava apokalipsa.
Slika 21

Tudi jaz sem se danes odločil da odtečem (če bo cesta prehodna)na Toško čelo.Kot pravi viharnik, smo bili priča pravemu razdejanju

Pot iz Glinc mimo brezna, čez jaso proti Toškemu čelu je na mestih še zelo težko prehodna. Vidne posledice požleda so katastrofalne in človeku, ki ljubi naravo, se trga srce. Vračava se raje po cesti.

Neposredno s Toškega čela, obdobno rosi in hladneje od doline.

Nekaj slik z današnjega izleta na Toško Čelo.
Na vrhu je snega okrog 10 cm, nižje pa zelo malo.
Lp, Tadej

S kolesom na Toško čelo, pogledat kakšne flancate pečejo. / dobre in velike /. Zavil sem v neko Kucjo dolino za katero še nikoli nisem slišal. Po slabih gozdnih poteh sem končno našel cesto proti lovski koči.Deset mogoče petnajst ljudi se je grelo na soncu ob jedači in pijači.