Kar precej obiskovalcev gora nas je danes nasedlo vremenarjem, tudi na Trupejevo poldne se nas je vzpelo kar precej. Tisti, ki smo vajeni bolj zgodaj vstati in priti na cilj vsaj nekako do sredine dneva, smo ga krepko polomili (žal smo bili v večini) - kamor je seglo oko je bila gosta plast oblakov, nič ni kazalo, da bi se lahko kaj kmalu zjasnilo. Pol ure za tem, ko sem zapustila vrh, se je hitro začelo jasniti, še pol ure zatem pa je bilo nad nami modro nebo brez oblačka
. No ja, vsaj pot navzdol je bila zato lepša, sploh s postankom na travniku s svizci. Malo kasneje pa je sledilo še eno malo manj prijetno srečanje - tudi kače še lahko srečate v gorah
.
Macesni se v zadnjem delu poti že rahlo oblačijo v jesenske barve.
Poleg ne najlepšega vremena na vrhu pa bi rada omenila še eno precejšnjo neprijetnost, ki je doslej v opisih nisem našla: vrh je na debelo prekrit z ovčjimi iztrebki, pozabite na to, da boste lahko tam sedli, uživali v razgledu in morda malicali ...