Štart iz Logarske doline pozno ob cca 9h na Okrešelj kjer malo posedim potem pa kar naprej proti Kamniškemu sedlu.
Pot gre najprej skozi gozd nato pa se vleeeče kot čreva po melišču do vstopa v steno. Zavarovana pot sicer ni tako težka je pa kar izpostavljena. Tudi ko je železja konec, izpostavljenost vse do križišča na sedlu ne popusti. Tam začne kar močno pihati, pojavi pa se tudi megla.
Zaradi megle zgrešim markirano pot čez melišče pod Brano in zaidem na spodnjo, kjer so tudi že neke stopinje v snegu. Hodim previdno in šele ko se megla malo razkadi, vidim, da sem zašel ker zagledam smerokaze nad sabo. Previdno zlezem po melišču navzgor do križišča, no če bi šel naravnost bi verjetno tudi stopil na pot za Kotliče.
Proti Kotličem naletim potem še na dva kratka 'scary' snežišča, sem pa računal na to, da se bodo pojavljala kvečjemu še do Kotličev, naprej pa(zaradi južnosti poti in tudi vizualne ocene na daljavo) ne več. Res je nekaj malega snega samo še v Kotličih pred zanamenitimi stebri potem pa nič več(stanje 23.9.2012)
Od Kotličev naprej se začne najlepši in tehnično najzanimivejši del poti. Najprej zajle čez stebre nato pa nekaj kar izpostavljenih zajl naprej nato pa krušljiv in izpostavljeni del praktično brez varoval(čeprav bi bila tu pa tam potrebna zgolj za varnost pred zdrsom. No potem pridem do znamenitega 'soda brez dna', za katerega sem pričakoval, da bo najtežji na vsej poti pa ni bilo tako hudo. Izhod iz njega je sicer strm a kratek. Potem pridem na predvrh, pot pa gre kar še naprej in se spusti v malo škrbinico med njim in pravim vrhom nato pa še malo serpentin in sem na vrhu.
Tam sem bil prvi(in najverjetneje edini) tega dne, ki sem se vpisal v knjigo. Tudi na celotni poti od odcepa poti za Kotliče pa do vrha in nazaj sem bil sam, medtem ko je bila sosednja Brana kar oblegana. Še pri sestopu sem videl ljudi, ki so prečili melišče pod njo.
Sestop nič posebnega, tudi nisem pričakoval kakih težav. Malo je res treba paziti tam kjer je izpostavljeno in ni zavarovano, same zajle pa niso delale problemov. Od Kotličev naprej pa so šle itak v povratku navzgor.
Še predno pridem do križišča že slišim sestopajoče iz Brane. Na križišču se sedaj usmerim na pravo pot in melišče previdno po stopinjah predhodnikov v snegu prečim. Potem do koče na sedlu in tam na čaj. Omenjena skupina pride za mano, no in to je bila skupina LG-ja in njegovih kot pozneje tu na tem forumu izvem.
Potem se odpravim nazaj na Okrešelj in do vse dol je prijetna samota. Do avta pridem tik pred mrakom, v Lučah še na pir, v Kamniku pa na sladoled