Velegreben Macesnovec-Dimniki-Žaga-Luknja peč-Rjavina

lynx, se oproščam zaradi nevednosti ne razumem tegale tvojega stavka.

Res da te nihče ne sili v branje, ampak vseeno kdaj kakega prebereš in preden ugotoviš, da je vse skupaj en velik spoiler, je že prepozno.

Kakšn velik spoiler, kaj je to?

Spoier je po slovensko mogoče kvarnik? Kratki napovedniki filmov so na primer dostikrat zanič, ker so polni spoiler-jev in izdajo preveč zgodbe.
Ubijajo doživetje, v tem primeru pa raziskovalni potencial.

Glede na to, da je precej naših "brezpotij" dobro uhojenih stez s po možnosti požaganim ruševjem ali celo markacijami, se s tem, da obiska ni preveč ne morem čisto strinjati. Je pa seveda tanka linija, če nočemo, da se stare poti čisto zarastejo.

Dprapr, foušija tudi z moje strani.
In ko že dražiš z besedo o zelo lepem grebenskem pristopu na Luknjo peč, bi te povprašal o težavnosti le tega (več kot II)? Sicer so toti konci tudi meni že malo poznani in moram dodati, da mi je kraljevska etapa PP poti, ki poteka tam gori, še vedno ena najlepših tur v Julijcih nasploh!

Glede ogrožanja brezpotij.
Res se mi zdi vedno zanimivo, ko debata nanese na to. Tudi sam sem zaprisežen brezpotnik, ker se mi zdi takšen način obiskovanja gora najpristnejši. Pa me ne razumeti narobe. Nič nimam proti markacijam. Tudi sam sem se pričel spoznavati z gorami na takšen način. Potem me je prevzela divjina. Nekoga drugega pač ne. In prav je tako. Vsakemu svoje. Važno je zadovoljstvo ob doživetju, ki je pač subjektivno. V steni, brezpotju, na markiranem vrhu ali na izletu.
Je pa res, da smo hribovci strašanski egoti. In zato toliko (nepotrebnih) trenj.
Heh.

Da bi pa kdaj v kakšnem 'ta pravem' brezpotju srečal človeka ... No ja, nekaterim je brezpotje že uhojena steza skozi Repov kot.

Lp.

Na Skutniku in Špičici npr.,res stežka koga srečaš tam gori. Na Obljaku, streljaj daleč, tudi ni gneče. Na Grivi, streljaj daleč v drugo smer, tudi še nikogar nisem srečal. In takih kotičkov je nebroj veliko - vsak ima svojega nekje na posebnem mestecu pod rebri zapisanega

Volk, težavnost vzpona na Luknjo peč ne presega II. stopnje!
Še najbolj "strašljiv" je prehod iz škrbine v steno desno (na sliki 7), vendar nikakor ne presega omenjene stopnje.
Ko si že omenil Repov kot, v petek tudi tam nisem srečal nikogar. Morda sem pa koga zgrešil, ker je bila takšna megla, da sem še zgrešil odcep za Zeleniške špice. Ker je začelo še rahlo deževati, sem potem kar nadaljeval proti Planjavi po lepo uhojeni stezi. Sicer sem pa prvič hodil tam naokrog!
Lp

Najlepša hvala, dprapr. Pa je zasanjana princeska spet na seznamu obiskov.

Vse lepo.

Pozdravljeni, ali mi lahko kdo svetuje hitrejši in lažji dostop na vrh Dimnikov iz doline Kot? Ali je lažja pot preko sedla med dimniki in macesnovcem ali preko okna, torej sedla med luknjo pečjo in dimniki?

Skozi okno je sprehod. Iz sedla med Macesnovcem in Dimniki pa plezaš!

Hvala. Ali mogoče obstaja kakšna pot direktno iz Krme?

Izrazito nepriporočljive...

Iz Krme je najbrž najlažja, je pa pravo nasprotje "direktne".

Iz Krme na Macesnovec poti ni!

lynks je verjetno mislil na lepo stezico iz Kota, ja?

Ne, mislil sem za Dimnike (prek Temena), kar je bilo osnovno vprašanje.

Da takoj rešim dilemo... Direktno iz Krme poti na Dimnike ni, prav tako ni poti na Macesnovec, s katerega se lahko potem povzpnemo na Dimnike. Seveda se gre lahko čez Teme, a to potem ni več direktna, saj prečiš J pobočja Rjavine in se mimo Žage povzpneš na greben in glavni vrh Dimnikov. Sestopiš po isti poti ali pa skozi okno po polici v Kot, še ena možnost pa je da najdeš sidrišča za spust v severnem pobočju Luknje peči in se trikrat spustiš ob vrvi na gredino. Obstaja sestop tudi direktno v Krmo(iz Macesnovca) a je izrazito nepriporočljiv. Tukaj ga raje ne opisujem. Spust poteka konstantno ob vrvi. Če že hočeš direktno iz Krme na Dimnike bo potrebno počakati na zimo in ugodne razmere!

LP

Včeraj z Matejem in dvema Andrejema na grebenu, začenši v Gubah. Lagoden sprehod po polici in nato skozi okno na Dimnike. Potem nazaj k vznožju grebena Luknje peči in sestop pod stolpe Rjavine. Iz PP na greben in potem obirajoč in obvozajoč stolpe do vrha Rjavine. Ponovno v teh koncih. Z Matejem drugič na mojstranški žagi, Andreja prvič. Nihče od nas zadnjič. Na poti smodobili družbo soforumaša, ki ga lepo pozdravljamo... Škoda, ker ni šel z nami do konca. Reveža smo namreč kar priključili k našemu vzponu po grebenu na LP. No, ni mu bilo žal in še se bo navezal na vrv, če ne prej pa v slovenski... Skratka, prečko nas je zapustil na kraju kjer smo se mi povzpeli v greben in nadaljeval na Teme... Srečali smo še Marka, ki je prvič prečil greben, dohitel nas je na detajlu, kjer smo se potem tudi bolje spoznali. Krasna tura, še bolj krasen zaključek pri firerju 15 ur kasneje...

Še nekaj mojega "videnja" te veličastne in dokaj naporne (za po dopustu) (avan)ture v odlični družbi. Lahko še kdaj, banda ...

Tisti detajl na 29. sliki ima fajn grife, samo malo puhle.
Lepe slike, še boljša tura!

Lepa tura, ni kaj ... zam zakaj ste sami moški ?

Lepo!