LG, verjetno ti kaj čudnega zaužiješ na vaši kmetiji, da takšne kvasiš in padaš z enega ekstrema v drugega, se zagovoriš, prikriješ, se spet pojaviš, nekaj spet natolcuješ itd.Če tako hodiš po gorah kot imaš pod streho, potem Bog pomagaj.Veš pravi gornik je tisti, ki je zadovoljen z vsem kar mu življenje in gora nudi in ne postavlja za vsako ceno nekih ciljev v gorah.Prava pot je tista, ki te bogati, plemeniti, povezuje z naravo, odpira čute, osebnostno ojačuje in prebuja, te kdaj kali in ostri kot grebene v vetru, na koncu ti odpira modrost iz izkušenj, dogodkov pri številu vzponov, narava ti je lahko tudi kot osebni guru, če jo znaš opazovati in občutiti, skratka gora je veliko več kot samo cilj in vrh ali stopnje zahtevnosti na gori.Pot je tista ključna, če ji sledimo v svojem srcu in duhu pa naj si bo to v Himalaji, Alpah, Julijcih, Šmarni gori ali pa samo v Kočevskem Rogu, širnih morjih, puščavi.