Danes sem šel po knjigo dopolnjene izdaje Tomaža Humarja.
Knjiga opisuje njegove vzpone od začetkov plezanja doma do odmaknjenih duhovnih krajih himalajskih velikanov,vmes pa veliko doživetij s plezalci,Šraufom,Janezom Jegličem,Stipetom Božičem in ostalimi.V naslovu Velika zvezda iz majhne dežele,sam Messner zaključuje opis slovenskega vzpona himalaizma z Alešem Kunaverjem,ki je takrat utiral pot.Kasneje se je izoblikovala majhna skupina vrhunskih alpinistov,ki so vedno znova postavljali meje na Makaluju,Everestu in Lotseju.Mednje je spadal tudi Stane Belak Šrauf,tihi genij skupine in kasnejši Humarjev učitelj.Tomažu je Messner prisodil mojstsko obvladovanje vseh disciplin modernega alpinizma,na El Capitanu,v Alpah in Himalaji.Na koncu Messner strne,da pri Tomažu ni čutiti iztegnjnega kazalca in tudi ne samopoveličevanja,kakršnega najdemo v Bonattijevi etiki.Humar izžareva veselje do življenja,kreativnost in toleranco,predvsem pa tisto posebno voljo,narediti korak naprej,ki že od nekdaj plemeniti alpinizem.
Pripis prijatelja Carlosa Carsolia,decembra 2009,po obisku Tomaža v Kamniku pa pravi,da jih je Tomaž ves ponosen na svojo deželo,vodil po veličastnih slovenskih vaseh in poljih,hodili so v hribe in pili izjemna vina,hkrati pa snovali svoje sanje.Poimenoval ga je po naravni sili po imenu Tomaž Humar,tega edinstvenega človeka,ki je spremenil naša življenja,tega moža,ki je v vsaki oviri videl izziv,ki je bil videti tako neomajen,hkrati pa je imel tako občutljivo dušo,tako polno čustev.Ljubezen in razumevanje je izdajal s povsem odprtim srcem,enako intenzivno,kot ju je tudi iskal.Pravi:Spominjam se zadnji Tomaževih klicev prek računalnika,njegovega obraza,polnega energije,njegovih dlani,ki so se premikale tako hitro,da se je zdelo,da bodo prebile ekran,ko mi je pripovedoval o zadnji podrobnostih pred odhodom v Himalajo."Hej,turist"je rekel,"srečo smo imeli,preživeli smo,uspešni smo bili,dajmo ta uspeh,to slavo uporabit,da pomagamo revnim.Dajmo spremenit svet!"
Bil je ljubljen in osovražen,vzbujal je občudovanje in zavist,bil je vzor in tarča napadov,in takšna je pot pionirjev,takšna je pot,kadar ni nemogočih poti.Raziskuj naprej,dragi moj Tomaž,brat moj,nekega dne bomo vsi hodili po tvojih stopinjah.
Na koncu knjige je še zapisano,da je iz fotografij,ki jih je Tomaž posnel med vzponom,mogoče sklepati,da je Tomaž pred padcem preplezal začrtano smer in jo priključil Japonski smeri,ki teče po grebenu.
V sredo sedmega oktobra je poročal svojim bližnjim
ežuje cel dan.Bil pri tibetanski družini.Oče 50let,hčer 20,otrok 3 leta.Črna kuhinja.Skromnost.ZA nagrado nosli v dežju otroka.IME mu je MIMGVAR tako kot meni.Rodil se je v torek.dostojanstvo.mir v duši.veliko srce.SREČEN SPET DOMA.SPET JAZ.Langtang 3340m,jutri grem pogledat bazo 4200m.
Knjiga Tomaža Humarja je neprecenljiv duhovni zaklad,poln lepot nepristopnih gora in Himalajskih motivov vsakdanjega življenja pod gorami.
V enem tednu so pri PZS prodali že čez petdeset izvodov,teh edinstveno doživetih,lepih,duhovnih trajnih spominov knjige,izjemnega slovenca-Par Excellence-,povsod zaželjenega našega Tomaža Humarja.