Saj bi šla po dolgem času še kam drugam kot na Bovško, pa kaj hočeva, če pa najin »jekleni konjiček« že kar sam zavije proti B'cu
…
Mašera temule vrhu pravi »skriti dragulj Kanina«. Ja, res je dragulj…Žlahten sijaj mu daje samota, čudovito razgibana pot, odseki popolnega brezpotja in brezmejni razgledi na vse strani…
Danes sva opravila enako krožno turo, kot jo je zgoraj opisal že Igor. Čeprav gre večinoma po neoznačeni poti in brezpotju, do vrha nisva imela nobenih težav, no na povratku se pa na sedlu med obema Skednjema ne bi branila kakšnega možica več…
. Malo sva se sprehodila levo in desno in gor in dol, potem pa le zagledala nekaj, kar je »dišalo« po »nekoč mulatjeri«…pa sva ji začela slediti in ko sva v prvi od nekaj zaplat snega, ki so še ostale, opazila človeške stopinje, sva vedela, da sva prav »vdela«
…kmalu možici postanejo pogostejši in stojijo povsod tam, kjer je treba, da držiš pravo smer, čeprav poti skoraj ni…vse do priključka na markirano pot v dolino. Fenomenalna turca, ki sva jo zaključila kako drugače kot s postankom v Bovcu v prijetni družbi.