Veliki Draški vrh 2243m

In kdaj ste se zmenili, da greste, kar tako preko ZS.

Pozdravljeni virtualni prijatelji- oziroma znanci:
Glede nato da smo se prejšnjo nedeljo z nekaterimi skupaj potepali po senčnem pogorju Črne prsti, me veseli da vas danes že vidim nad pokljuškimi vrhovi. Na poteh ki so meni poznane le v poletnem času.Da pa neboste mislili da mi v Slovenskih goricah in v Pomurju lepe nedelje naznamo koristno preživeti vam prilagam tri fotke z našega nedeljskega druženja. Res da nam je do 1000m nadmorske višine še malo majnkalo, vendar glede na sestavo ekipe to ni bilo tako pomenbno.

Ker sta mukica in viharnik že vse napisala , bom jaz dodala samo slike in povedala, da smo se spet fajn meli

Se podpišem pod mukico, viharnika in petrah777. In ostale naknadno poslane pohvale
@viharnik:
grmada na vrhu je bila lepša od tiste na Bledu

Sladkarije na Bledu . . . okusno, ni kaj

Ampak na poti domov, ko smo lovili zadnje sončne žarke . . . tista trdo kuhana jajčka

dejansko je že vse napisano zgoraj ... dodala bi samo, da se vam zahvaljujem za čudovito nedeljsko druženje ...... pa seveda, da se čimprej spet srečamo

Lepo ste se imeli na tako lep jesenski dan, upam, da ni preveč mrzlo pihalo.

Ampak torta je bila pa božanska....hvala druščina,za lepo preživeto nedeljo

saj kremšnite in grmada so bile tudi božanske

Zgleda, da ste imel zares fino fajn, pa slike povedo manj od resnično doživetega. Me zanima, kdaj ste pa startal? Jutr nardim isto turo...no, brez kremšnit

Lepe fotke in lep izlet,čestitam.!!

@alpin ...manjkal si

Ko se dečki postavijo v vrsto... Dobro si jih, Petra!

Očitno ste imeli božansko vreme,bi se vam pridružil, pa ne vem, če bi vas dohajal

@frenk45

Bi, bi. Zlahka dohajal. Smo šli zložno in složno Ravno prav hitro, da nas ni preveč prepihalo in ravno prav počasi, da nas je sonček dolgo grel

Hči uspela rešit slikce...vsem skupaj hvala za čudovito družbo...faj bi blo da kmal ponovimo...

... ja imeli ste res lepše poglede in razglede kot v Kamniško Savinjskih ali Karavankah, ...

@turbo ...evo eno od trdo kuhanih jajčk ...

Oh, hvala

pozabila na vrhu zraven pršuta postrešt

Tudi jz sem se včeraj odpravila na Veliki Draški vrh. Startala na koncu pokljuške ceste ob 6.30, šla preko planine Konjščica do sedla Jezerce, kjer me očarajo pogledi na okolico. V dolini seveda morje megle, na tej višini pa že prav prijetno toplo-no ja, jz še vedno v bundi. Rahlo je pihalo,zato se zelo hitro okrepčam in jo mahnem naprej. Pot proti Studorskem prevalu je deloma poledenela, ker je to senčna lega, je še nekaj krpic snega, ki pridejo še kako prav, saj je sneg zmrznjen in je po njem varno hoditi, pa še stopinje so, tko da ni panike. Iz Studorskega prevala je bil super razgled na Bohinjsko dolino in Vogel ter spodnje Bohinjske gore. Kot je bilo že v prejšnjih komentarjih omenjeno, tudi jaz na tem prevalu pogrešam še kakšno informativno tablo. Ne zadržujem se preveč in grem proti Velikem Draškem vrhu. Ob pogledu nazaj opazim en starejši par, ki se odpravlja proti Vodnikovem domu. To sta bili prvi živi duši, ki ju srečam oz. opazim na prvem delu poti. Pot je v začetku med ruševjem precej ozka, zato se verjetno kak pohodnik kar obrne misleč, da je zgrešil ali pa da je na napačni poti. Tudi jaz sem sprva mislila tako, a sem po informacijah iz foruma vedela, da nisem mogla zgrešiti poti. Med borovci si spet strgam hlače, a me ni nič oviralo, da grem do vrha. Kolena in mišice na tem delu poti kar delajo, ni kaj. Proti vrhu je zadnjih nekaj 100m več ali manj trava, kar je sploh super. Vrh ima žig, ni pa več vpisne knjižice. Razgledi fantastični, prečudoviti, noro lepi. Malo piha, a ni sile. Triglav kot na dlani, prav tako Mali Draški vrh, Viševnik, Debela peč in Tosc. Na vrhu se zadržim 1,5h, pač, treba je izkoristit lepo in toplo vreme. Na Viševniku nekaj obiska, prav tako na Malem draškem vrhu. Ob povratku nazaj srečam dva prijazna starejša gospoda iz Primorskega. Iz prevala naredim nekaj 10 korakov proti Ablanci, a se raje vrnem-nisem pogledala kakšna je pot, zato raje ne izzivam. Na Jezercih se spet okrepčam, nato pa preko Konjščice na Pokljuko in v dolino. Na vrhu Ablance sta dva planinca, ki sta bila pred tem še na VDV. Ker sta pot iz VDV na Ablanco opravila zelo hitro, ju danes lahko primerjam kar z kozorogi, ki tako skačejo po skalovju.
Če povzamem, bilo je noro, skoraj kičasto vreme, očarali pa so me super razgledi in vrh, na katerem sem bila prvič.
Slike sledijo.