Veliki in Mali Babanski Škedenj

Drugi dan "počitnic" v Bovcu sem izkoristil za pot Gozdec - Mali Babanski Skedenj - Veliki Babanski Skedenj - Velika Baba - Pl. Baban - Gozdec. Pot do Velikega Babanskega Skednja je lepo shojena, odcep na MBS je dokaj logičen, čeprav ni označen ter pot do vrha trenutno ni vidna. Sam zaključni vzpon na VBS je sicer označen z možici, vendar je pot bolj slabo vidna. Nadaljeval sem kar po grebenu ter poiskal prehode, ponekod so celo možici, da sem prišel do markirane poti pod V. Babo. Pot od vrha V. Babe do Pl. Baban je sicer označena kot markirana pot, vendar trenutno sama pot ni vidna, markacije pa so res v slabem stanju. Od planine sem se povzpel nazaj na pot proti Gozdecu.
Ob vožnji nazaj proti Bovcu sem se zapeljal še v Plužno ter si pogledal slap Virje ter izvir Glijuna. Cena parkiranja je 5 € za 2 h.

Včeraj z Nessy z Gozdeca na Veliki Babanski Skedenj. Kljub temu, da sm bila tu prvič, sem poti sledila brez težav, tudi oba odcepa sta dobro vidna in omožičen. Edina težava je bila mokra trava in drugo rastje, tako da so dolge hlače in ornk visoki čevlji prav prišli, saj sem bila mokra do kolen. Sem se pa nazaj grede fajn posušila, ko je tudi sonce pridobivalo na moči
V gozdu par dreves ovira pot, ampak se jih da prestopit ali obiti. Mulatjera je na nekaterih mestih že precej zaraščena, tako da se moraš čez šavje prebiti. Si pač še malo bolj moker Vse ostalo pa super, pot zanimiva, razgibana, predvsem samotna, razgledi z vrha čudoviti, tišina pa že kar malo oglušujoča

V nedeljo 26.9. na Velikega "Babankota".
Že v štartu sem vedel, da ta dan ne grem po hude razglede. Vseeno sem verjel, da se bom dvignil nad oblačni pokrov.
Pot je lepo uhojena in super sledljiva. Možicev za izvoz. Na obeh ključnih mestih skoraj ne moreš zgrešiti. Edino ob sestopu vrnitev na mulatjero iz vršnega travnatega pobočja zahteva malo pozornosti. Sama mulatjera je mojstrsko speljana in brez hujših naporov in nevarnosti pripelje na ta markantni "zob".
Vrh je bil ta dan "samo moj". Na sosednji Veliki Babi sem videl še enega planinca.
Razgledi po Kaninskem pogorju so bili kar dobri, na vse ostale strani pa oblačno "morje". Po eni uri martinčkanja, raziskovanja grebena in uživanja tišine sem začel sestopati. Na sedlu med obema Skednjema so postajala meglena obdobja vedno pogostejša. Tako da sem MBS raje "prišparal" za drugič.
Še se vidimo, samotna Babanska Skednja!
PS zadnja slika je zanimiv pojav, ko oblaki skrijejo Veliki Skedenj. Takrat lahko Bčani lepo vidimo robove Malega Skednja, ki je drugače slabše opazen...

Na Veliki Babanski skedenj opazovat sončni zahod. Cesta do B postaje je normalno prevozna. Pot do vrha je očiščena, nekaj snega, ki ne predstavlja težav. Počasi se je zjasnilo še bolj pri sestopu.

1.6. 2022. Najboljši od časov so časi svobodni. Pravi Feri Lanjšček. Ja včeraj smo bili na poti od slapa Boka proti planini Baban. Nikjer nikogar na poti. Časa za sanje je bilo cel dan dovolj. Kar dolga je pot skozi gozd. Stara drevesa te spremljajo. Na planini Baban se malo ustavimo. Nadaljujemo do odcepa za Veliko Babo. Tam nama z Marijanom poznana pot. Markacije sicer obledele so še vidne. Sedaj je visoka trava in je najbolje iti tam , kjer je še steza , čeprav ni več vidna. Renato se je odločil, da gre po zgornjem delu. Midva pa po poti, kar se je dalo. Smo se dobili na odcepu za Babanski Škedenj. Kamor smo bili namenjeni. Vse več oblakov je bilo na nebu. Poti naprej nismo več našli. Je še nekaj snega . Poiskali prehode . In po grebenu prišli na vrh. Sestopili po drugi poti . In zavili mimo planine Baban na izhodišče. Tura je kar dolga. 1800višincev se je nabralo. Enih 12 km hoje. Predvsem kondicijsko in orientacijsko zahtevna.

28.5. na Veliki in Mali Babanski Skedenj.

Start z Gozdeca, vzpon brez posebnosti. Snega na poti skoraj ni več. Le par snežišč, ki se jih zlahka obhodi ali pa preči. Najbrž pa je bilo še teden, dva nazaj malo bolj "sitno". Zanimivo, da je bil zadnji zapis v vpisni knjigi 14.11.2022.

Ob povratku še vzpon na Mali Babanski Skedenj. Z glavne poti zavil na cca 1750 m na mulatjero, za katero sem vedel, da pelje nanj. Do določene višine (kjer se pridruži druga pot) solidno sledljiva, od tam naprej pa kar po svoje v strme trave. Dokaj hitro sem bil na vrhu trav, kjer se gora zanimivo zaključi z ožjim grebenom. Na vsako stran cca 100 m prepada, pod steno na desni pa še kar nekaj snega. Tam se je moralo kar fajn topiti, saj je bilo slišati pravo kanalizacijo Tik pod vrhom je varljiva travnata polica, kjer je treba že po par metrih zaviti desno v kratek žleb. Čeprav bi na prvi pogled raje šel naravnost. Sestop do že omenjenega križišča poti in nato desno po lepem prehodu nazaj na glavno pot (cca 1850m).

Skupaj se je nabralo cca 16 km in skoraj 1300 višinskih metrov.