petek, 30.7.2021
Iz Krme gor ven. Na P nekaj gneče, do Polja, kjer sem zavil proti Bohinjskim vratcem, smo se porazgubili, od tam do vrha in nazaj do promenade sam samcat. Ob poti dva tropa gamsov in nad Velsko dolino nekaj svizcev. Vrh Vernarja sem se spomnil knjige Pet stoletij Triglava Juliusa Kugyja in njegovih besed: "Triglav ni gora, Triglav je kraljestvo." Med razgledovanjem sem imel privilegij, ki ga tisti vrh očaka niso imeli. In sicer pogled na samega očaka. Vrh Vernarja je bilo sila fletno, nekajkrat sem že dvignil zadnjo plat, češ, čas je za sestop, a sem jo prav tako nekajkrat v hipu prislonil nazaj na skalo in nadalje užival v božanskem dnevu. Vrtel sem se kot na ringlšpilu in občudoval gore na vseh straneh neba, se spominjal minulih tur, pomislil tudi na nekaj njih, s katerimi se čakam že lep čas in na par tistih, glede katerih sem se sprijaznil, da mi niso usojene. Že res, da pravijo "nikoli ne reci nikoli", a če se zgodi še nekaj epidemijskih valov in nam bodo ponovno tako ali drugače omejili gibanje, bo enostavno zmanjkalo časa. Zato je škoda izgubljati čas z merjenjem kdo ima daljšega v katerikoli rubriki na hribih pika net, bolje je dvigniti rit s kavča in iti nekam gor ven, če to ne znese, pa do prve slaščičarne na kepico ali dve.
POZOR: Na Polju, ravnini, kjer se odcepi pot proti Vodnikovemu domu, je razpotje sila slabo označeno. Na večjem balvanu levo ob poti je naslonjena majhna lesena tablica z napisom "Vodnikov dom", stezica pa je skoraj nevidna zaradi plazov minule zime. Do gozda je najbolje slediti možicem, tam stezica postane bolj razvidna in nadalje s sledenjem ni težav.
Čudovit dan, krasen spomin za starejša leta
https://tubojan.blogspot.com/2021/08/vernar.html