*Gola Nord/Est* ali po naše severovzhodna deber...sicer mračen, ozek vojaški prehod iz WW1 je sedaj gotovo eden najlepših pristopov na Viš
. A da ne bo pomote, vse skupaj ni ravno sprehod. Kadar imaš za izhodišče Zajzero je ta pristop bolj zahteven in naporen kot na Triglav. Tokrat mi ravno še uspe prehiteti septembersko pošiljko snega. Težko verjamem v dolgo poslanstvo novo položene bele preproge, zato bo opis razmer morda komu prišel prav še letos.
Pot do Pellarini-ja je obnovljena in dodatno zavarovana. Vode je do sem dovolj. Oznake za vstop v smer N/E so nezgrešljive če si le malce pozoren. A tik pred vstopom je ovira po imenu snežišče
. V trenutnih razmerah bi se mu bolj primerno reklo ledenišče. V vpadnici kjer gre pot ga je izjemno težko prečiti brez ustrezne opreme. Lahko sicer poizkusiš, morda se boš vmes tudi obrnil ampak v obeh primerih bo šlo težko brez rodea navzdol po nasekljani površini
. Dokaj varen prehod je nižje in sicer nekaj metrov nad iztekom snežišča, nato levo po skalah do vstopa v smer.
Naprej ni večjih težav. Nekaj potrganih jeklenic povečini nadomeščajo vrvi razen v prehodu na Božje police. Z malce previdnosti ni posebej nevarno. Prehoda skozi luknjo in čez zloglasno žmulasto skalo sta že nekaj let ukročena, a še vedno ne enostavna. Posebej žmulasta skala je bila pred tem predmet stalnega *bentenja in duškanja*
.
Markacije se višje gori uspešno skrivajo našim očem tako da smer ni povsod samoumevna. Slediti je potrebno izklesanim stopnicam v skalah in takoj bo lažje. Na vrhu Viša nič novega. Vse je tako kot vedno vključno z vsemi pritiklinami ki so za Italjane tako samoumevne
.
Za povratek sem izbral Anito Goitan, prehod čez Trbiško škrbino in nato še čez Žabniško nazaj v Zajzero. Goitanka je brez posebnosti, spust v Trbiško krnico pa že nekaj let poteka precej nižje kot starejši in opuščen prehod pri kapelici imenovan Giorgio Cavalieri. Na daleč vidna prepoved prehoda *NO* očitno ni zadostovala zato so vzdrževalci odstranili še oznako poti.
Novejša pot je brez problema vse do točke kjer se prelomi na trbiško stran. Na tej strani narava zelo intenzivno dela svoje
. Vsak napačen korak povzroči da se ti pridruži še kakšen kubik grušča s katerim družno potujeta navzdol. Vrli vzdrževalci so pritrdili dobrih 50 m vrvi na obrobne skale za pomoč pri spustu in te še kako prav pridejo
. Če se ti smer v podrtiji izgubi je pot vidna na nasprotni strani brega pod Lastovicami. Predvsem se drži bolj leve strani zagruščene strmine.
Nadaljevanje čez Žabniško škrbino in nato v Zajezero nima posebnosti. Le hoja po cesti ni preveč navdušujoča in je ne bom pohvalil
.