Med neprespano nocjo razmisljam, kako je mogoce da nas lahko smrt slabo poznanega gornika tako vznemiri. Sam sem mu sicer sedil na forumu in tudi na poti sem ga ze srecal in se z njim pogovoril, vseeno je pa šok, ki sem ga obcutil ko sem prebral novico neprimerno vecji kot bi si ga clovek lahko pricakoval. Vsak gornik ve, da ko gre na pot, da zivljenje v roke vsode, da ni odvisno le od njega ce se bo zvecer vrnil domov. Mislim pa, da je Igor mnogim, gotovo vsaj meni, predstavljal tisto skrito najivno in varljivo misel da "ce imam dovolj znanja in sem dovolj previden se meni ne bo zgudilo nic". Srecno je prehodil vec, kot prehodi 10 pohodnikov v celem zivljenju. Kaj je slo tokrat narobe bo po vsej verjetnosti ostala skrivnost in v bistvu sploh ni pomembno. Vzamem to nesreco z mislijo da si bil tam, kjer ti je bilo najbolj vsec in da si nam zelel se zadnjic povedati da PREVIDNOSTI NI NIKOLI DOVOLJ. hvala Igor in obema srecen in varen korak se pri tem zadnjem, najtezjem vzponu.