Viš

Ali je kdo v zadnjem času šel na Viš po SV debri in bi vedel, kakšno je snežišče na vstopu in stanje poti?

Mogoče Ti bo ta album kaj v pomoč:

https://picasaweb.google.com/101307985814010943399/GolaNEVisZajzera#

Hvala lepa! Super

Včeraj sva se po poti Anite Goitan povzpela na Viš. Okoli Male špice sva šla po južni strani. Spust do Corsija in naprej prek Viške planine do avta pri zapornici je potekal po običajni poti na Viš.

viš, 23.7.

Živjo;zanimajo me razmere na poti GOLA NE na Viš.

mi nismo išli na Gola NE (došli smo s rif corsi na put anite goitan i kružno natrag prema rif corsi), ali koliko se vidi po putu, na sjevernoj strani snega više nema, a jel ferata u prohodnom stanju neznam...

Danes smo se povzpeli na Viš po poti GOLA NE.Pot je varovana na najnujnejših mestih,drugače pa lepa.Sestop na škrbino Prednje špranje do bivaka Mazzeni in naprej v Zajzero.Zanimiva a naporna pot,od avta na vrh in nazaj 10 ur in pol.

Včeraj opravil turo okrog Viša:
Parkirišče št. 2 - Pellarini - Severovzhodna deber - Viš - Škrbina zadnje špranje - Koštrunove špice - Škrbina prednje špranje - spust na pot Chersi - Sedlo Nabojs - Pellarini - nazaj na izhodišče. Naporna in že kar malo nagravžna tura, a kaj morem, če so mi Zajzera in njeni okoliški vršaci vedno všeč.
Stanje varoval na plezalni poti GOLA NE je za moje pojme mestoma sramotno in ne vredno označene planinske poti (čeprav zaenkrat še služijo namenu in se normalno pride čez), a kaj hočemo, taka je pač filozofija opremljanja oz. vzdrževanja poti pri naših sosedih. Sicer pa, kdor hoče naj leze, komur pa kaj ni všeč pa naj obrne hehe. Vreme po vrhovih ni bilo nič kaj jasno, nižje pa je sonce nekajkrat kar pošteno pritisnilo, predvsem ko sem se vzpenjal nazaj proti Sedlu Nabojs. Kot je v navadi v zadnjem času je bilo vreme v gorah najboljše popoldne in proti večeru, ko se je skoraj povsod razjasnilo Lep gorski pozdrav!

Lepo si ga zaokrožil!
Meni je bilo pred leti najtežje mesto na tvoji deveti sliki. Skok je bil moker, z njega pa je visela kratka žica ali prusik in nobenega drugega varovanja. So pa bili v zgornjem delu klini za varovanje po raztežajih.

Ja dprapr, verjamem, da je bilo včasih ob drugačnih in drugače razporejenih varovalih še težje. Sicer pa bi jaz rekel, da je tale pot kot neke vrste vezni člen med feratarstvom in prostim plezanjem, saj prav zares ni ne eno ne drugo temveč kot rečeno nekaj vmes.

urbancek imaš ZS

Ne gre za filozofijo označevanja in opremljanja poti pri naših sosedih oni imajo to dobro izdelano, tako, da je komentar povsem neumesten.

To, da označene planinske poti ali vsaj deli teh poti v italijanskih Julijskih Alpah pogosto niso vzdrževane ne vem če je ravno dobra filozofija. Pa ne mislim zdaj le na tole pot (ta je še kar ok proti tistemu kar sem že videl, itak pa kaj dosti varoval sploh nima...).
Ali naj pustijo goro tako kot je, če pa so se že odločili nadelati neko pot, naj jo potem vzdržujejo... Ni problema, samo lahko bi se odločili kaj želijo... Ne pa da so gore polne zarjavelih nevarnih ostankov (pa ne mislim tistih od vojne), pa od skal priščipnjenih jeklenic, ki jih skupaj držijo ena ali dve žicki (IN SO V UPORABI!!?) in tako naprej in nazaj... Imajo pa malo več gora kot mi he he, to je pa res...

P.S: Pa da ne bo pomote. Tudi v Sloveniji imamo na nekaj mestih totalno zgrešeno opremljene poti, saj sem že videl kilograme in kilograme železja tam, kjer za napredovanje v bistvu sploh ne bi potrebovali rok... Da ne bo kdo mislil, da smo superiorni. A kar se tiče planinskih označb in opremljanja poti smo v večini primerov daleč pred našimi sosedi. Samo moje mnenje... Ne vem pa zakaj gospod Igor Zlodej ne spoštuje osebnih mnenj posameznikov?

Kdor pozna zgodovine te poti ve zakaj se gre, ostali pa

Kot je g. Zlodej dejal, potrebno je biti seznanjen z zgodovino te poti. Kar se tiče opremljanja in označevanja poti v okviru posameznih sekcij CAI, ki pokrivajo določena področja pogorja, so pa lahko za zgled in jih je neprimerno kritizirati.

Okej, z vsem dolžnim spoštovanjem do Igorja, tule pa se tudi sam z njim ne bi strinjal. Najprej kar se tiče Gole NE - nisem še bil not, ampak kolikor vem tu dejansko gre za pot, ki v osnovi sledi sledem iz prve vojne, potem pa so po tej smeri v bistvu bolj ali manj samo označili prehod kot najlažji prehod čez steno in ga zavarovali le na najtežjih mestih, da gre kljub vsemu čez brez posebnih alpinističnih spretnosti, stvar je delno mišljena tudi kot sestopna smer za alpiniste, obenem pa po njej hodijo tudi gajstni planinci. Zdaj, kako je to povezano z vzdrževanjem te poti in ali je po sredi še kaj, ne vem. Vem pa, da je bilo še nedolgo tega stanje zelo slabo tudi na ključnem mestu in je bilo kar nekaj let treba tam plezati tudi štirko, preden so se stvar spravili popravljat.
Kar pa se tiče siceršnjega stanja markiranih in zavarovanih poti po Italiji, še sploh po njihovih Julijcih, pa se moram žal prej pridružit Urbančkovemu kot pa Igorjevemu mnenju. Bom dal en primer, ki me precej skeli tudi osebno (ker me tja vleče, pa si v takšnih razmerah nekako ne upam): Sentiero Battaglione Gemona po grebenu Naborjetskih gora nad Dunjo. To pa - za razliko od Gole NE - ni le označen prehod, pač pa označena in oštevilčena pot pod okriljem CAI (mislim da CAI Pontebba, ampak ne me vlečt za besedo), ki preči lep greben z zgodovinskim pomenom, na katerem sta tudi dva bivaka, in ki lahko predstavlja zelo lepo vezno turo. No, na tej poti se je zgodil podor, če prav vem, leta 2005, in od takrat je pot zaprta, in kolikor vem propada že na več mestih, nihče pa se je še ni spomnil obnavljat. In ja, drznem si rečt, da bi bilo na slovenski strani kaj takega narejeno že kar precej hitreje.
Jaz sem to tudi običajno razlagal s položajem - preprosto dejstvo je, da Julijci za Italijane predstavljajo totalno periferijo, za nas pa ključno gorsko skupino. In to se vidi tudi na obisku - saj ko greš kam v Julijce čez mejo, srečuješ v veliki večini samo Slovence. Preprosto smo Slovenci na te hribe bolj navezani, italijanski ljubitelji gora pa se vendarle raje odpravljajo tudi dlje proti zahodu. In tam so tudi poti bolje vzdrževane ...
Tako da, to je samo moje mnenje, ampak jaz res mislim, da po Italiji, vsaj v Julijcih, vzdrževanje poti res pogosto ni na nivoju, kot je to v Sloveniji. Nemara pa me občutek vara ...

Ja, če Italijane Julijci res ne zanimajo pretirano, zakaj bi pa potem skrbeli za gorske poti zgolj za nas Slovenceljne?
Po drugi strani pa, ko prekolovratiš Julijce na naši strani, ti na oni strani meje ponujajo dodaten izziv ravno zaradi tega, ker je manj varovano in tudi manj obljudeno in bolj prvinsko. Mogoče pa s tem tudi ni nič narobe.

@jax: Markirana zavarovana plezalna pot in štirka, to dvoje ne gre skupaj, saj nekaj podobnega je tud greben med Vevnico in Poncam (meji), na pol potrgano, če pa še kako jeklenico primeš pa se raje prej prepričaš, če je sploh varno se obešat. Še kak soplezalec, vru in znanje o vrvni tehniki pa bo šlo.

Naborjetske gore, pa nasploh Dunja so svojevrsten problem zaradi geološke sestave kamnin - kar je očitno iz nešteto podorov, ki se tam dogajajo iz leta v leto. CAI 649 je na več mestih, ne zgolj pod Piparji erodirana in je s strani CAI tudi opuščena. Torej ni pričakovati, da bodo obnovili tudi varovala na umetno izklesani polici pod višjo od Dveh špic. potem je še nekaj erodiranih mest v območju Cuel del Peza, pod Brdom (Monte Sechiez o Berda) pa je prehod čez podrto grapo tudi precej kočljiv. Glede na zgodovinski "pomen" te poti, njeno slikovitost, je navidez nedopustno, da se takšne poti ne ureja oziroma ne popravlja, a sekcija CAI iz Tablje, ki je odgovorna za njeno vzdrževanje pač nima finančnih sredstev za njeno obnovo - tudi glede na to, kako je steza podvržena eroziji in glede na skrajno redko število obiskovalcev. V tistih koncih sem precej pogosto, a dejansko so obiska deležne zgolj Poldašnja špica z Rudnega vrha, Piparji zgolj še po poti št. 648, enako tudi Dve špici, potem pa obiska praktično ni več. Gosadon sameva, enako Cuel del Pez, tudi Dunjski vrh je praktično samotar - iz zaselka Prerit pri Dunji je na njegovo teme speljana slikovita pot, a je očitno, da ga po tej poti obišče kvečjemu ducat ljudi na leto. Morebiti Lipnik le nekoliko izstopa zaradi bližnjega izhodišča pri planini Poccat ter sedla Bieliga na drugi strani. A to je to.
Pa saj podobna zgodba je tudi z CAI 651, ki je potekala skozi celotno dolino Dunje. Od koče FIli Grego v Dunjo še gre, pa po gozdni cesti tudi, nato pa je naprej prava avantura prek podorov, podrtih dreves, razbitih grap...enaka zgodba je tudi z CAI 655...