Danes na Viševniku po zahodni grapi. Krasna tura, vreme super - toplo, brez oblačka, brezvetrje. Perfektno.
Razmere pa so - no, precej različne. Peš gaz se konča na Konjšici, naprej vodijo le posamezne smučarske sledi. Zato je od planine do vstopa v grapo sledilo prav grozljivo vzpenjanje po snegu, ki ga prekriva tanka skorja, ki ne drži človeške teže. Grozljivo vdiranje. Razmere v grapi pa so bile, nasprotno, skoraj idealne. Trd škripavec, na katerem dereze grabijo odlično, je omogočal hitro in uživaško vzpenjanje. To se je sicer končalo malo pred vrhom, ko pot znova pride na sonce, zato sva se na zadnjem vzponu znova soočila z nekaj vdiranja. Ampak ta del ni pokvaril odličnega vtisa grape, na vrh sva stopila široko nasmejana. Na sestopu po normalni poti nobenih posebnosti, zimska oprema je tudi tu priporočljiva (čeprav grejo mnogi brez).
V glavnem, turo lahko samo priporočam, svetujem pa zgodnjo uro, da bo čim večji del grape še v senci. Sicer pa je to v hribih itak vedno koristno.