Danes na Viševnik čez Zahodno grapo in nazaj dol v smeri proti Konjščici. Redar na parkirišču na Rudnem polju je bil prijazen, zato sem se po zelo poledeneli cesti lahko zapeljal do žičnice in naprej do parkirišča blizu prečne poti, ki nad Konjščico pelje Na jezerce.
Že skoraj na koncu poti sem zavil desno v Zahodno grapo, ki je lepo prehodna, z malo muke morda celo smučljiva. V spodnjem delu so mi vzpon olajšale stopinje, zgornje del je bil bolj po sprednjih zobeh derez, ki so lepo prijemale.
Na vrhu je bilo kakih 20 ljudi, še toliko sem jih srečal do sedelca pod Plesiščem. Skočil sem še na Plesišče, nato pa nazaj na sedelce. Od tam sem poskušal najti redko obiskano pot po dolinici (grapi) med Plesiščem in Sivimi policami, ki pripelje na prečno pot in vodi naprej na Planino Konjščica.
Sprva sem sledil dnu grape, čez kakšnih 300 metrov pa sem se umaknil na levo pobočje, kjer sem dejansko naletel na pot. Delno kopna, ponekod pa zasnežena me je ob potočku in na koncu čez precej zaraščeno jaso pripeljala na prečno pot. Do avta je bilo potem le še 15 minut. Če bo kdo hodil v nasprotno smer, odcep s prečne poti je tam, kjer je tabla z napisom "Kislo mleko", ki kaže na Konjščico. Orientacije je kar malo težavna.
Pri vzponu so bile dereze seveda obvezne. Na vrhu jih nisem snel, ker so vsi, ki so bili tam ali so se še vzpenjali bili opremljeni s katero izmed verzij tovrstnih špic. Pa bi jih pravzaprav lahko, saj je bilo okrog 11. ure že tako toplo in odjuženo, da skoraj niso bile potrebne. Tako so se znašle v nahrbtniku šele, ko sem sestopil s Plesišča.