Klasika, Viševnik! O poti je na drugih postih že veliko napisanega, razmere za hojo kar dobre, pobočje je preluknjano od pešakov po dolgem in počez. V vrhnjem delu je bil sneg težak in južen, zato smo s Francijem in Tobijem odločili, da se s smučmi spustimo po grapi direktno na Konjščico, Iztok pa nam je odsmučal preko Zlatih vod in smučišča v dolino. Smučanje je bilo v vrhnjem delu kar oteženo zaradi omenjenega južnega snega, v srednjem delu pa sama poezija. Pršič, pršič,..skozi gozd, kjer je bila najlepša smuka, nato pa rodeo v spodnjem delu do letne poti nad planino Konjščica, kjer smo se pridružili falangi smučarjev z Velikega Draškega vrha in krplarja z Ablance. Prečenje na smučeh je bilo kar mučno, potem pa še škrtajoč spust do Rudnega polja. Snega je še veliko premalo za kakšne večje užitke smučanja. LP Andrej