Visoki Rokav

čestitam tudi tebi. , novi alpinisti/alpinistke

V soboto (25.06) se odpravim proti Bivaku II. Prvotno sem bil namenjen na V. Oltar, vendar so se stvari obrnile drugače. Na Bivaku II za praznik izobesim zastavo in počivam, ko mimo prideta Milan in Branko, ki sta bila namenjena na Visoki Rokav. Beseda da besedo in tako se jima pridružim proti njunemu cilju. Ozebnik je še dobro zalit in omogoča hitro napredovanje proti škrbini med Visokim in Srednjim Rokavom. Potem pa se je začela plezarija po krušljivem kamnu proti vrhu Visokega Rokava. Na poti srečamo dva gornika, ki se že spuščata proti škrbini. Na ključnih mestih se varujemo z vrvjo in brez problemov dosežemo vrh in se spustimo nazaj na škrbino še pred poldnevom. Ker je bilo časa še dovolj se odločimo povzpeti še na Srednji Rokav. V zgodnjih popoldanskih urah se vrnemo do Bivak II, sledi zahvala mojima vodnikoma, ki se odpravita proti dolini, sam pa kuhat kosilo in hkratno večerjo. Hvala obiskovalcem bivaka iz Maribora, ki so mi pustili dobro čokolado v torbi prve pomoči.
Pogledi pa so mi že uhajali proti V. Oltarju, ki me je pričakal naslednji dan s svojim krušljivim skrotjem.

bravo lepa tura na najvišjo goro v sloveniji na katero ne pelje nobena označena pot! krasno!

Zdravo,Navihan!
Zanimivo,kako se razlikujejo mesni ljudje od planincev.V mestu pozdraviš,pa ti nekateri še odzdravijo ne.Planinec pa se ti zahvali za skromno čokoladico v prvi pomoči.Upam,da je bila dovolj sladka in ti je dobro teknila.To skromno darilce so ti pustili moji dobri prijatelji iz planinske sekcije Vinarjev-AO Kozjak.Sedaj pa ,da ti zaupam kratko zgodbico,kaj se je zgodilo na ta nesrečni dan pred petimi leti.Planinci te sekcije so se vračali z Visokega Rokava in prišlo je do zdrsa skozi Ozebnik.Pri tem sta se smrtno ponesrečila dva člana te sekcije.Zato organizirajo vsako leto na ta dan pohod do Ozebnika,kjer pri spominski plošči prižgejo svečko in se z minuto molka spomnijo na njih.Sedaj pa povej,če planinci nismo skromni in po srcu dobri ljudje. Lp Bogdan.

V soboto 24.9.2011 sem pred Bivakom II pozabila fotoaparat, kar sem opazila šele na vrhu Srednjega Rokava. Ob kasnejšem povratku k bivaku me je fotoaparat varno čakal na polički v bivaku. Prijaznemu najditelju (upam, da je uporabnik tega portala) se iskreno zahvaljujem za izkazano poštenost in pomoč!!! Upam, da se bova kdaj srečala in se bom lahko oddolžila za prijaznost!

Mateja

Danes sem s Stenarja gledal v ta konec in videl eno pikico na vrhu, pa zdej ne vem, al na Rokavu, al na Oltarju (če se le-ta sploh vidi s Stenarja)... Če je bil slučajno kdo od forumovcev danes gor me zanima?

Lp!

@urbancek
Včeraj sva bila s prijateljem na Srednjem in Visokem Rokavu. Ozebnik je dovolj zalit, da omogoča zimski dostop do škrbine.

Vstop v steno V. Rokava je zasnežen, prav tako še na dveh ključnih mestih višje proti vrhu, tako, da je bilo kar nekaj preobuvanja derez.
lp

Vau, super, potem sem vaju videl, mislim, da je bilo časovno nekje od 11.20 do 11.55, pa povej, če se ujema hehe

Lp!

Danes sem spet nasedel vremenarjem. Dobro je vsaj to, da sem štartal relatinno zgodaj in izbral dost visoko goro, da ji megla ni prišla do živega. Še bljižnji Oltar se v tričetrt uri ni niti enkrat popolnoma očistil, tako, da ga za kazen niti na sliki nimam.

Hja, napoved za gorski svet na arso.gov je bila v zadnjih dneh za nas, ki hodimo v gore kar zgrešena Super, a to si šel sam? A potem si imel s seboj vrv za abzajl al kako je to potekalo?

Lp!

Ja, Urbanček, sam sem šel. Ravno zaradi ¨ugodne¨ vremenske napovedi, sem se odločil v zadnjem trenutku. Štrik pa vedno uporamim samo pri spustu tik nad ozebnikom, tako, da ga v bodoče ne bom več nosil na vrh, ampak ga pustil pri omenjenemu sidrišču.
Razmere v ozebniku so sedaj idealne in je vredno poskusiti.
Mislim, da obveznih derez, cepina in čelade tu sploh ni treba omenjat in so sami od sebe umevni.
Pa srečno!

Lepa in zahtevna tura, čestitam!

Predvčerajšnjim in včeraj potepanje po okolici B2 na Jezerih.
Cilj 1.dne - Visoki Rokav. Pri bivaku si zmanjšamo težo na hrbtih in se povzpnemo do
velikega melišča ter prek njega do vstopa v rokavski ozebnik. Tam že švigajo skale mimo nas,a
na to moraš biti tu pripravljen, sploh poleti, ko ni več snega. Čimprej do zavetja pod balvan, kjer
drug za drugim zlezemo čezenj in ob steni počasi proti škrbini. Sem ter tja prileti kaka skala, a
smo nekako na "varni" liniji in kmalu uzremo prelepo krnico "V kotlu". Užijemo trenutke tega divjega pogleda
in se počasi pripravimo za 2 navezi. Pod vstopom najdemo še stare palice, kar nam da slutnjo, da nismo sami.

Začnemo z lepim plezanjem proti vrhu, v res neverjetnem okolju, a na 2.štantu zaslišim nad sabo grmenje in plaz skal, ki gredo
proti meni. Malce se izmikam, a se kasneje rajši skrijem pod skalo. Opazim navezo nad mano in po parih skalnih
plazovih se domenimo, da malce počakata. Vse je namreč kar krušljivo in nezansljivo in takoj kaj sprožiš. To bo zanimiv
spust, si mislim. Nadaljujemo do vrha, na vrhu veselje; a kmalu molk od vseh lepot in divje prelele okolice. Še par
debat o prihodnjih željah, fotografiranje in čas je minil, da bi se morala tudi naveza pred nami že spustiti iz ozebnika.

Počasi se spuščamo, skupaj z plazovi kamenja, ko na 2.štantu zaslišimo krike o kamenju. Še nista zunaj!
Pravita, da potrebujeta še 5min, ker sta na koncu. Seveda počakamo, ker se zavedamo resnosti ozebnika. Ko mine 10-15 minut,
parkrat zarjujemo kje sta in ni odgovora - gremo! Počasi do vstopa v smer in po ozebniku. Na predzadnjem stojišču
prileti pod ozebnik helikopter in se dvigne nad Rokave, ter se spet spusti. Počasi dojamemo da je nekaj narobe
in se ustavimo. Še parkrat se heli dvigne in spusti. Grem na sredo ozebnika in vidim da nekoga dvigajo. Kriza - nesreča!

Ko se vse konča se končno slišimo z drugim in da je bila nesreča - skala v glavo. Spustimo se do konca, poberemo še
palice in očala ter proti bivaku. Tam izvemo vse o zgodbi, ki nekako zagreni celo izkušnjo. Nesreča - in to že po izstopu
iz ozebnika, 30m od vseh težav! Po pogovoru in srečnih željah se poslovimo in se čaz par ur odpravimo spat v zavetje B2.
Drugi dan še vrnitev prek škranatarice v dolino.

Divja pustolovščina v navdihujočih krajih!
Poškodovanemu gospodu pa želimo čimprejšnje okrevanje!
(z lahkoto bi bil lahko kdorkoli izmed nas :| ...)

ps: rokavski ozebnik poleti objektivno + relativno nevaren, če je pred tabo kdorkoli, se rajši obrni... Jaz se bom.

Sem vas opazoval iz Škrlatice ..prav tako kasneje med sestopanjem sem opazoval prelete helikopterja.. Čestitke za super turo..ponesrečencu pa želim čimprejšne okrevanje..

Ja, nesreča nikoli ne počiva. Jaz obiskujem Rokava v juniju, ko je ozebnik še ves v snegu, pa tudi pristop po melišču je lažji, saj je takrat vsaj zgornja tretjina pokrita s snegom. Je sicer nevarnost zdrsa,(24. 6. 2006) vendar si zato kriv sam. Dereze in cepin so pri meni na tej turi obvezne.
Tudi jaz želim ponesrečencu čim hitrejše okrevanje.

Tudi mi smo celo reševalno akcijo opazovali z Grla, smo ravno sestopili z Malega Oltarja. Tudi jaz se pridružujem želji za okrevanje!

Na Rokav pa bom šel rajši spomladi, se mi zdi, kot pravi lijaneja. Me nič ne vleče v tist naložen žleb.

Je to tale ozebnik:

Je
Ozebnik
V ozebniku

Nataša me je klicala par dni nazaj z željo po vzponu na Rokave. Ker so ure snegu počasi štete sem predlagal takojšnjo akcijo. Tako sta se Nataša in David že v torek zvečer odpravila na bivak in tam prespala.

Zjutraj smo se zmenili ob 7h, tako da sem sam moral vstati že malo čez 4 uro. Pot do bivaka II čez melišča v delu, kjer poteka po grapi kaže nekaj posledic jesenskega deževja. Sem ter tja je kak skokec višji, kot je bil lani. Nad bivakom se do konca melišča pod rokavskim ozebnikom ponuja jezik snega. Seveda smo ga z veseljem izkoristili, saj je vzpon čez melišče praktično skoraj nemogoč. Ozebnik je zalit s snegom ravno do vstopa plezalnega dela na Visoki Rokav. Proti vrhu pa tako, kot je pač rado v Martuljku, z preverjanjem vsakega stopa in oprimka.

Ko smo sestopili nazaj do ozebnika smo izkoistili jutranjo zgodnjo uro in se povzpeli še na Srednji Rokav. Tu je skala precej boljša, pa tudi težave manjše. Čakal nas je samo še sestop skozi ozebnik in dričanje po meliščih v dolino.

Vzpon na Rokave bo za tiste, ki niste preveč mazohistično naravnani letos mogoč še kak teden, potem snega pod ozebnikom ne bo več. V ozebniku je zaloga snega še malo večja, se bo pa tudi tu počasi pokazala kakšna luknja, snega pa bo tudi počasi skopnel. Ozebnik brez snega pa je poglavje zase, sam sem šel tu enkrat dol v kopnem in tu gor v kopnem ne grem nikoli.

Slike pa tule: http://gorski.vodnik.alpinizem.net/blog/

Zanimivo..bo treba probat
Čestitke!