Vodenje planinskega dnevnika

vodenje dnevnika je zanimivo. jaz ga 5 let, vpišem datum, cilj, višino, trajanje, izhodišče, s kom, in višinsko razliko v metrih, samo navzgor. Pa majhna slikca narejena z mobitelom zraven. Pride prav, ko greš ponovno ali iščeš izlete, ali pa kar tako. Na novega leta dan naredim "obračun", napisšem nove plane... Letos se je nabralo:
- 80 ciljev (šmarna gora ne šteje)
- kakšnih 90 000 višinskih
- vsaj 30 dvatisočakov in en tritisočak (skoraj 4)
Upam na še lepe dneve, sicer pa eto ne bo "rekordno".Lepo pa, itak!

Ja planinski dnevnik. Jaz ga pišem že 15 let čeprav sem star komaj 26 let. Opišem izhodišče in pomembnejše točke in povratek nazaj. (primer: Kam. Bistrica - Kam. sedlo - Brana - Kam. sedlo - Kam. bistrica.

Drugače je pa letos kar nekaj tur lepih blo: Trnovski gozd (Javornik, Čaven, Mali golak), Storžič-Dom pod Storžičem - Planinski dom na kališču, Češka koča - Kočna, Zelenica - Begunjščica - Roblek - Preval, vršič -Prisojnik, Planina Razor - Vogel, Ski hotel Vogel- Šija - Rodica - Črna prst, Okrešelj- Savinjsko sedlo

Drgač pa kile niso tak problem, jest jih mam tud 110 pa sem 176 velik.

Šele ko boš imel 40kg.manj boš videl,kaj si v resnici sposoben.

Dnevnik je že lepo voditi, lepo je imeti tudi cilje.
Samo v prvem postu je le prevelik poudarek teži.Mislim, da teža ne bi smela biti ovira k osvajanju cilja.Menim, da je bolj važna kondicija in volja, kajti z voljo se da marsikaj doseči.

Saj ravno volja, želja in ljubezen do gora me je pripeljal do teh ciljev.

Pohvalno, Gost! Čeprav je tema dnevnik, ne morem mimo kg, ki si jih omenil (verjetno jih ne bi, če te ne bi motili). Kar tako naprej. Čez leto ali dve, ko te bodo gore osvojile do te mere, da boš želel opraviti turo vsak vikend, se boš čudil, kam kopnijo. In kot sta napisala Joža x in Bojangr - oboje drži. Srečno!

Glede "odvečnih" kilogramov: sigurno so "odvečni" kilogrami "škodljivi" za zdravje pri hoji v gore. Predvidevam da sta gost (115 kg in 177 cm) ter smidov david (110 kg in 176 cm) še mlajša, večje težave zaradi kilogramov in hoje v gore pa se pojavijo v kasnejših letih. Zato pamet v roke in spravita težo v normalo. Iz lastnih izkušenj vama svetujem, da shujšati se ne da samo z več gibanja, ampak obvezno je potrebno spremeniti prehrano. Naj samo opišem svoj primer: junij 2007 (85 kg in 180 cm), pa sem mislil kako hodim v hribe. Danes imam 63 kg in šele sedaj vidim kaj je kondicija za hojo v hribe.
Podpiram vajino voljo, vendar vama svetujem pamet v roke zaradi kasnejših let.
Pa srečno!

Dnevnik vodim od leta 1983, ko sem začel hoditi v prave gore, veliko podatkov se je nabralo, od vremena, do ljudi, katere sem srečal, dogodkov, veselih in žalostnih. Sicer pa v tem času 1957 dni v gorah, višinske razlike nisem nikoli računal, ker mi niti ni pomembna, nekatere gore imam preštete in se ponavljajo vsako leto, tudi po večkrat, veliko je takih na katerih sem bil le enkrat, na mnoge bi si želel ponovno, ciljev si ne postavljam, ko morem in ko je primerno vreme pa z veseljem grem. Zadnja leta je tam okoli 150 dni letno ravno primerna doza gorskih lepot.

Ste pa nekateri že ZELO dolgo aktivni gorniki.

tudi jaz sem postal aktivnejši član takratnega PZS-ja v letu 1983,ko je pred ime in priimek pisalo še Tovariš-ica.Na začetku sva s kolegom obrala vse Dolomite,kar peš od njegove hiše v Mednem pa vse do Tošča.Večkrat sva se pred polnoletnostjo zapeljala z avtobusom do Bohinja,Mojstrane ali Kranjske gore,potem pa pot pod noge.Nekoč sva iz Mojstrane potrebovala dobršen del dneva,da sva prispela skozi Krmo do Vodnikovega doma,oblegla naslednji dan Tosc in Draške vrhove,potem pa v Srednjo vas domov.To je bilo še podoživljanje tur,ki so se normalno dogajale še veliko pred temi leti,v letih Joža Čopa tj. starih skalašev.V zponov nikoli nisem vodil,sva pa na začetku vestno zbirala štemplje po vrhovih in jih večkrat slinila,da bo le prijelo in dokaz doma,kje sva bila.Potopisa v knjigah pa nisva beležila.Takrat se v živo spominjam,ko sva taborila v pl.Jezerce 1720m,z enojnim šotornim poliamidom,kjer sva se zaradi mraza na vsake pol ure obračala in ugotavljala,koliko je ura.Kasneje zjutraj se je izkazalo,da je bilo v konti najhladneje,na grebenih pa prijetno toplo,potem pa naprej na Debeli vrh.Za izotonik pa je skrbela stara cedevita in domača jabolka od opreme pa samo Alpina in Planika ter Porenta ruzak,saj specializiranih trgovin za alpiniste tedaj še ni bilo.Hodili smo v Slovenijašport pri Evropi.Kako sva bila vesela takrat prvih poliamidnih hlač znamke Nike v Nami,ki so bile redkost(samo pelerina),da nisva bila mokra pri hoji po rosnih travah.

Dnevnik, v bistvu slike vodim zadnje tri leta ko hodim v hribe. Hodil sem še v mladih letih tam nekje do 15 leta, potem puberteta, ko si najbolj neumen, in kar do nekje 27 leta nič.Imel sem tudi težave s težo 117kg/90cm zdej 90kg.Malce gorskega teka, in po ravnini, fitnesa pa seveda nič težke hrane zvečer.

Pridružujem se pikcu1, tudi jaz vodim nenakšen "planinski fotodnevnik". Na večini tur, tudi tam, kjer sem že bila, namreč vedno fotografiram in tako se mi je dosedaj nabralo že lepo število albumov. Slike urejam datumsko. Na začetku albuma dodam kak listek z opombami, ali pa jih vpišem kar na zadnjo stran slik.

A to vodte v offic-u al pisno

Mate07, blogi in spletni albumi so elegantni, ampak povem ti, ni ga čez knjižico, kamor pritiskaš tudi žige.

Planinske dnevnike vodim že od leta 1987.V njih zabeležim kje sem bil,s kom sem bil,kako je bilo vreme čas hoje osebno počutje pa tudi koga sem srečal na poti ali pa v planinski koči.Vedno dodam vsaj dve fotografiji.Verjemi mi ,da ga boš vzel v roko vsako leto rajši.
LP Starakapa

Mi ga vodimo že 10 let.V njih vpišemo kdaj,kam ,koliko časa,na vrhu vedno slikam otroke,pa žig je tudi vedno zraven.
Seveda vpišem tudi čas hoje in višinsko razliko.
Ker seveda hodimo družinsko in gremo večkrat na isti hrib je prav zanimivo prebrati,koliko časa smo hodili pred 5 ali več leti,ko so bili otroci manjši in pa recimo letos,ko se v kak hrib zapodijo kot gamsi.

Jaz pa si ga vodim komaj od leta 2008 naprej, leta 2008 sem dosegel zelo malo ciljev pa še te niso bili višji od 1650 metrov, letos pa hm sem napisal zgoraj.
Jaz pa si samo zapisujem ime gore, ime izhodišča, višinska razlika, prehojena pot.
Drugih podatkov ne vpisujem, ker bi lahko na vrh hitro hodil in zelo malo počival ali obratno....
Gore so večne mi ne ... bom imel v življenju še veliko priložnosti osvojit gore.

Sem si danes iz offica prepisal v knjigo moje dosežene cilje,le teh mi je letos uspelo dosečt 10 zadnji cilj je bila Mala Ojstrica.

Jaz pa sem 31.decembra 2008 začel uporabljati planinski dnevnik, ki je za zapisovanje pohodov ter kolesarskih vzponov

Ko sem bil mlajši sem v hribe hodil več ali manj z očetom, sem pa tja pa kdaj še s planinskim krožkom. No že takrat sem imel dnevnike (mladi planinec, cicicban planinec). Kasneje ko pa sem imel izpit za avto pa kar v neko beležko pa samo napisal vrh, datum in nadmorsko višino ter pritisnil žig.
No lani sem si kupil tole: http://www.mladinska.com/slovenske_gore/darilo-_moj_planinski_dnevnik
Moram priznati da mi je dnevnik zelo všeč, zato sem se lotil kar velikega projekta. Iz vseh preteklih dnevnikov, zvezkov in pa foto albumov sem si izpisal vse vrhove na katerih sem bil, nekaj manjkajočih pa sem dobil v očetov dnevniku. Tako da imam sedaj pravzaprav napisane praktično skoraj vse vrhove v mojem življenju, vpisoval pa sem samo vrhove, raznih popoldanskih "Lipanc" nimam vpisanih.
Sedaj pa imam načrt vse te vrhove še enkrat obiskati in si pritisniti manjkajoče žige