V soboto sva se iz Trente odpravila ponovno na Prehodavce, a sva pot popestrila z bližnjico v smeri Gmajne od TNP in prečenjem Beladovca (Trebiščnica) preko prelepih tolminčkov, nato pa sva poiskala še odcep proti planini Trebiščina, katerega smo že iskali v preteklosti, a neuspešno. No, sedaj pa nama je uspelo najti zapuščino te planine in morem reči, da je bilo vredno, čeprav po svoje žalostno.
Do Prehodavcev naprej lepa pot, čeprav je bilo v bistvu oblačno. Kako bo s spanjem tam pa nisva vedela, saj rezervacije nisva imela. So povedali, da bova morala počakati, saj so imeli rezervirano vse. No, pa se je našlo. So res neprecenljivi večerni in jutranji posnetki na gore tam okoli, čudovito tudi zvezdnato nebo tam, saj je luna vzšla šele kasneje, v drugem delu noči. Rimsko cesto lahko vidiš le v res temnem delu noči, brez umetnih razsvetljav, ki so v dolini. Poletna ozvezdja kot so Labod, Lira, Orel, Perzej .... so še vedno na večernem nebu. Tako, da tudi to je bilo neprecenljivo. Je pa bilo to moje že četrto prenočevanje tam
. Pozno popoldne pa sva stopila še do obeh jezer, Jezero pod Vršacem in Rjavo jezero. Tam videla tudi gamse.
Vodnikov Vršasc oz. Vršac nad Zadnjico pa lepši, kot sem si zamišljala. Krasen kamniti, kraški svet tam, vmes pa mehke, zelene trave in vznemirljiv pogled na globino preko robu, da ostaneš kar brez besed. Menda v nedeljo tudi en "base jumping" z vrha, ki pa sva ga zamudila oz. sva vrh prezgodaj zapustila. Drugače pa pogledi z Vršaca res izvrstni, tudi v Italijo in na Visoke ture, saj sva dobro videla Viš, Montaž, Ankogel, po poti s Prehodavcev pa tudi Hochalmspitze in Sauleck.
Pri povratku pa sva se malo pod sedlom spustila direktno do jezera in natočila pri izviru vodo, ki priteče izpod Kanjavca. Če sva šla gor iz Trente, sva se pri povratku spustila v Zadnjico, da sva še enkrat občudovala to čudovito steno Vršaca, ki se pne tam.
Prelep izlet res, za katerega sva si vzela čas, in katerega sva uvrstila med nepozabne spomine
.