Vošca

...Od Jureža do gozdne ceste skoraj potrebne male dereze, lahko tudi "ketnce". Naprej od planine pa sneg, veselje vse do vrha. Razgledi čudoviti, tudi na Koroško se je danes lepo videlo. Prijetna tura, na tako lep dan, čav..

Jutro res ni obetalo, celo pršilo je tja proti Jesenicam. Izhodišče za današnjo turo na Vošco je bil Srednji vrh nad Martuljkom, ki že sam po sebi ponudi poleg umetelnega dostopa najlepši pogled na Martuljške vršace. Danes se skrivajo odeti v bogate oblake. Malo nad Jurežem začne snežiti in snežna ploha traja skoraj pol ure. A ker pametni odneha, na drugi polovici poti posveti sonce in na vrhu je prav lepo. Občutek je bil, da samo na Vošci sveti sonce po dolgem in počez, vse naokoli se je bolj ali maj črnilo, oblačilo pa spet jasnilo. Potem se je dvignil še veterc in treba je bilo dol. Pot je v začetku (zjutraj vsaj) ledena, kasneje je snega vedno več, od lovske koče dalje je bila gaz dokaj solidna, izven nje pa se je gloooboko vdiralo. Ker sem krplje iz udobja pustila v avtu, je bilo kar prav,da pol poti sonca ni bilo. Dol grede se je namreč toliko otoplilo, da se je vedno bolj vgrezalo. Snega pa je v vršnem ponekod gotovo okrog metra. Tudi pokalo pod snegom je precej, a ker naklonina ni velika, nevarnosti plazenja ni bilo. Kljub zmešanemu vremenu dan lep, tura pa za tole obdobje priporočljiva, pa še oblegana ne.

Včeraj sva začela na Srednjem vrhu pri stari bajti,nadaljevala mimo Jureža in preko Jureževe planine na Vošco.Mimo kmetije precej blatno,v gozdu na nekaj mestih ledeno,nad 1400m pot zasnežena.Gaz je do začetka vršnega dela Vošce še nekako držala.Od tu naprej pa se je prediralo na vsakem koraku do kolen ,nekje tudi skoraj do pasu in samo trma naju je gnala do vrha.Ja,za ta del poti sva potrebovala celo uro in veliko moči nama pobralo.Sva pa bila na vrhu toliko bolj zadovoljna.Sončno,nenavadno toplo za ta letni čas,brez vetra,čudoviti razgledi,mir..

Ker še nisem bila na Vošci, sem se danes podala tja gor. Sem pričakovala, da bo lep razgled saj sem si ogledala prejšnje objave. Ampak ko sem stala na vrhu nisem vedela kam naj gledam, vse naokrog ena sama lepota.
Dan je bil lep, in škoda bi bilo že iti nazaj v dolino. Zato se odločim, da grem še do Blekove pl. Ja od tam naprej pa tudi do Trupejevega poldna ni več daleč. In jo urežem še tja gor.
Vračala sem se čez Železnico in ob potoku Jerman nazaj v vas Srednji Vrh.
Na vsej poti ne srečam nikogar. Nehote prepodim ene par ruševcev, le samička je ostala skrita v grmovju in čakala kaj bo.
Naredim par slikic in hitro nadaljujem, da je ne vznemirjam preveč.
Danes je bil spet en lep dan, pa srečno

Danes na idilični zimski Vošci...pozneje nadaljevali proti Blekovi planini...popolen dan,z bolj pomladnimi temperaturami

@mukica

na drugi fotografiji ste vsi trije orng fejst
to je Vi2 in lepotec levo daleč za vama (2645m visok)

Mukica zgleda na drugi fotki ko nek mafiozo!!! Temni špegli, pa un levo...

turbo@težko izbiram med obema lepotcema ta črnim in tistem visokim....hvala
maliman@tud v hribih bi blo treba kdaj mal reda,vzamem kot poklon

Saj tko je blo mišljeno!

Razmere včeraj, v nedeljo 3.februarja dokaj različne od razmer, opisanih za četrtek. Snega je bilo kake pol metra več in hoja po sledeh smučarjev je bila brez krpelj kar naporna. A za zimsko pravljico se je bilo vredno potrudit.... Na parkingu v Srednjem vrhu odložil in pozabil sončna očala.... Se priporočam!

Kok pa tole znese časovno za malo hitrejše pohodnike. Sprašujem pa, ker bi šel na popoldansko turco.

je za popoldansko..

Po vrnitvi iz Dobrača se najprej odločim poskusit prit na Trupejevo poldne a se mi nekje okol ene koče preveč udiral, zato se vrnem na izhodišče in se usmirim proti zahodu od tam pa po gazi do Vošce.

Več slik:
https://picasaweb.google.com/114400986607884783562/DobracVosca

Martuljska skupina: http://www.youtube.com/watch?v=RjGvdkv0KXs

Včeraj pa je bil prekrasen dan na Vošci. Toplo sonce je naredilo svoje, zato sneg mehak, kar dobro se je ugrezalo . A jeklena volja je zmagala, zato sva v toplem soncu uživali na njenem vrhu. Med potjo srečali nekaj turnih smučarjev, ki so se že vračali v dolino. Gneče nobene, tako, da je bil dan eno samo uživanje.

Trije sončni zahodi 1.del.Čeprav malo z zamudo, ampak nekaj slik se splača objavit... Od 1. do 3. marca sva s Katty, ker je bilo lepo vreme, obiskala tri gore, in na njih počakala sončni zahod: Vošco, Tolsti vrh in Dobrčo. Plan je popolnoma uspel, pa tudi vreme nama je služilo... Ko sem lani poleti prehodil vse zahodne Karavanke, mi je Vošca nekako "štrlela" ven od vseh vrhov, sploh pa pogled skozi okno podrte karavle na vrhu na Jalovec. Tako sem sklenil, da jo obiščem tudi pozimi in z tem lepim vrhovom presenetim tudi Katty
Vzpon sva začela s Srednjega vrha okrog dveh popoldan... bilo je zelo toplo, sneg pa južen... drugače brez oblačka.. Na vrh sva šla seveda s Krpljami, saj ni bilo zgaženo, spremljale pa so naju slesi enega turnega smučarja...kdorkoli je že to bil, hvala, tako sva imela vsaj smer, drugače se bi precej lovila... Po slabih treh urah kar utrujajočega vzpona sva prispela na vrh, in bila počaščena z prelepim razgledom.... Julijci so bili kot na dlani... razgled pa je segal prav do obzorja...do Dolomitov do Krvavca, Tur, Dobrače....Beljak je bil spodaj kot na dlani. Kako uro sva fotkala na vrhu in skakala sem ter tja kot mala otroka...Sončni zahod je bil pika na i na ta dan...a treba je bilo še dol... Sneg je zvečer deloma pomrznil, tako je hoja bila precej težja kot gor... Ponekod je držal, ponekod ne. Krplje so na koncu poti kar poletele iz mojih nog... ob spremljavi vsemogočih kletvic Pa sva uspela... Res čudovit popoldan na čudovitem vrhu!

.....Kratek lušten izlet iz Sr. vrha, oziroma od "kasarne". Pot lepa, snega še za vzorec ob obronkih gozda. Jutranji dež nam ni vzel volje po Vošci. Res ni bilo sonca, ampak razgledi so bili čudoviti.

....Jureževa planina... snega preveč za mojo Iro, da bi nam uspelo do Vošce. Vesela sem, da smo pregazili do planine. Bil je krasen dan, prava zimska pravljica.

Danes pa na Vošco s Srednjega vrha.Za razliko od Julijcev tu ni nobene nevarnosti snežnih plazov.Mimo Jureževe kmetije se prične kar strm vzpon,ampak k sreči na poti ni nobenega blata.Sneg se prične malo pod gozdno cesto, višje pa višina snega kar hitro narašča.Po prečkanju ceste gaz pelje po poseki naravnost navzgor,gaz proti planini je zamedena.Sneg je zjutraj pomrznjen in drži človeško težo,no kasneje pa se je ojužilo in sneg se je začel predirati.Na vrhu sem si nataknil krplje in jo mahnil po graničarski poti proti Bavhi.Čudovita grebenska pot, naklon ravno pravšnji za krplje.Spustil sem se do sedla Bavhca in nato po gozdni cesti navzdol proti Jureževi planini, od tam pa po isti poti na izhodišče.