Se spomnim dneva, ko sva šla s sestro na Lučkega Dedca preko Skoka, no vsaj namen je bil tak
. Napoved je bila sicer,da bo oblačno ponoči, da pa se bo tekom dopoldneva zjasnilo. Prve kaplje so naju ujele že takoj na začetku poti v dolini pri avtu, pa sva si rekla, mah saj vremenarji pravijo da bo nehal. Ker tudi do odcepa na Orglice ni nehalo deževati sva se odločila, da greva proti Presedljaju pa če bo nehal greva naprej, če pa ne, pa obrneva. Nekje na sredi poti se najini mokri glavi spomnita, kaj pa če midva pokličeva dežurnega prognostika na ARSO?
In na najino presenečenje nama vremenar pove, da na njegovem radarju nikjer po Sloveniji ne pada dež!!!
Jah no, če tko pravjo, pol pa more bit, da midva tolk "švicava".
Šla sva torej do Presedljaja in ker ni nehalo tudi do takrat sva obrnila in malo pred avtom je dež tudi nehal, zjasnilo se pa je malo po poldnevu.
Vem, da tudi vremenarji niso vsemogočni in tudi tole kar sem napisal ni namenjeno kot kritika njim, ampak zgolj in samo kot anekdota, na katero se spomnim z nasmeškom na ustnicah.
LP B