Evo odgovora os ARSO-a (dobio jutros):
Dober dan.
Oproščam se za pozen odgovor, a sem bil odsoten.
Ocenjevanje nevarnosti plazov je precej težavno. Lahko naredite več terenskih opazovanj, pa bodo razmere kje drugod, ne tako daleč od mesta opazovanj, lahko drugačna.
Zato v lavinskih poročilih, tudi italijanskih ali avstrijskih, povzemajo (povzemamo) prevladujoče razmere.
Pri nas je sploh naš bilten precej opisen, čeprav skušamo zaobjeti čim več razlik po razčilnih območjih. Zgodi se, da sneži bolj an vzhodnem delu Julijskih Alp, ne toliko na zahodu, kjer se Julijci nadaljujejo v Italijo. V takem primeru je lahko pri nas ocenjena višja stopnja nevarnosti za Julijce kot v Italiji. Namreč tako natančno pa ne moremo določiti, kje je meja, od katere je, na primer, nevarnost 2., od tam naprej pa, na primer, 3. stopnje.
Se pa zgodi, da pač damo višjo oceno tudi pod vtisom kakšnih opaženih plazov ali kakšne nesreče, kar morda ni objektivna metoda, je pa nekakšno opozorilo zaradi nesreče.
Upam, da sem vam odgovoril na vaše vprašanje.
Lep pozdrav.
Andrej Velkavrh, vodja Službe za sneg in plazove
Možda nam bude koristio za slijedeće zime, da bolje razumijemo razliku među biltenima ...