Po 10 dneh se javljam, narava nas je tokrat dodobra presenetila z močjo, po zadnjem komentarju se je žled nabiral bilo ga je že med 3-4cm, takrat pa je bilo zunaj kot za 1.1., zaradi lomljenja vej. Tisti dan smo ostal tud brez elektrike, telefona, gsm signal nula, ceste neprevozne (10km imam do doline). Grel smo se s pomočjo štedilnika/krušne peči tud kruh sem speku. Spat sem hodu v sobu, kjer je bilo 10-12°C, zjutraj še manj. Z naglavno lučko sem prebiral planinski vestnik cca 30 revij. Zunaj se je dalo hodit samo z DEREZAM, samo z gojzarji nisem mogu v hišo pripeljat drva... do danes ceste so splužene, dreveje umaknjeno še vedno pa smo priključeni na vaški večji agregat (min.5x/dan zmanjka toka, ponoči agregat izklopijo), telefon sem videl je bil vse potrgan, zato sem se v teh dneh dal napeljat brezžični internet. Ceste pa so bile do predkratkim zaprte za promet, danes brez problema prevozne. Občutek in dejansko ko to doživiš in se vrneš iz leta 2014 v leto 1950, ampak da ne bo kdo narobe zastopil mi smo vajeni takega življenja prov in zelo ponosen sem bil na štedilnik, ki mi je nudil gretje, si skuhal večerjo, mleko in tako kot včasih v bližini njega prebiral PV. Snega smo imeli pol metra. Včeraj sem tudi šel po gozdnih poteh, leta in leta so mi nudla rekreacijo, veje sem si sam umikal, celo porezal nekatere moteče vejice, zdaj pa cela polomija, podrto drevje, odlomljene veje v krošnah, ki še čakajo na padec, prekopavanje čez smrekove veje, ampak bom že veje bom umaknil, nekje naredil obvoz.