Zajzera, Kamniti lovec, Mrzle vode

Kako je iz Zajzere ne vem, ker še nisem šla, je pa verjetno krajše, ker tukaj se gre eno uro skoraj po ravnem. Časovnica do sedla Prašnik je okrog tri ure, s sedla pa je še okrog 600 višincev, od tega polovica lepo po mehki gozdni potki, vršni del pa kot si zapisala. Z vsem obiranjem in občudovanjem narave okrog sebe, bi moralo biti pet ur več kot dovolj, seveda se pa da tudi bistveno hitreje. Jaz ne vem koliko časa sva midve rabili, ker za takšno turo si je treba čas uzet Jeklenice proti vrhu so ohlapne, a dobrodošle, paziti je treba, da se ne proži kamenje in nekoliko več pazljivosti pri sestopu. Midve varovalnih kompletov nisva imeli, za neizkušene pa bi jih jaz priporočila. Res je lepo in srečno želim

Ni zahtevno, ne, del je celo po cesti, del pa po bližnjicah. Pred par leti, ko sem šel tu čez, je pot na enem mestu odneslo, ampak je bila čez plaz lepo uhojena pot, tako da tudi tam ni bilo težav.

Pot iz Zajzere je čudovita, še posebej od sedla Prašnik navzgor. Prava gorska romantika

http://tubojan.blogspot.com/2015/06/kamniti-lovec-cima-del-cacciatore.html

Več kot 25 let nisem bil gor, iz M vode sploh nikoli-torej odločitev ni bila težka, ker je Edina vse tako lepo napisala. Da pa se ne hodi nazaj po isti poti smo jo ubrali dol (malo v dvomih) čez Višarsko planino in prišli na državno cesto 100m od mesta kjer smo zavili v dolino Mrzle vode. od tam še 400m in smo pri avtu. Pot z oznako 612 (precej obledele markacije a je vseskozi lepo sledljiva) se odcepi desno od proge smučišča, ko smo kakih 300-400m že mimo zadnjih objektov na planini (pod sm progo je vidna tabla na drogu).

Edina, ali se gre do sedla Prašnik stalno po cesti (poti 618, 615 in s sedla nekaj časa 617 - v karti Tabacco 19 je vrisana cesta)? In še, ali je potrebna čelada? Lidija Jesih piše, da sta se z Višarij spustili po cesti, potem pa po poti 617 na sedlo Prašnik - ali je nad sedlom Prašnik viden ta odcep?

Oj Janez, po ravninskem delu doline proti zatrepu poteka cesta, ki bi bila brez težav prevozna, če na začetku ne bi bilo zapornice. Cesta nato preide v dober kolovoz vse do sedla Prašnik, s sedla naprej pa po potki čez travnik v gozd. V tem delu gozda naletimo na dobro označeno križišče, kjer se obrnemo desno proti našemu cilju, levo pa proti Višarjam. Čelada bi bila priporočljiva le v vršnem krušljivem delu poti, če bi kdo pred nami prožil kamenje. Srečno na potkah

Hvala, Edina!

Danes v prekrasnem vremenu na Kamnitega lovca in sicer po krožni poti Zajzera - pot 615 na sedlo Prašnik - pot 617, ki pelje na Višarje in pot 613 na vrh lovca. Sestop na Višarje in po cesti v dolino. Krasna pot, tik pod vrhom so v pomoč zelo ohlapno napete prusikove jeklenice. Zaradi zgodnjega starta sem celo pot do vrha hodil po senci. Na sestopu sem srečal preko 100 mladih planincev - taki množici je bil verjetno dostop na vrh kar težaven. Zelo lepa tura, zlasti bo čudovito, ko bodo v jeseni macesni zažareli. Za povratek je še ena malo daljša varianta: sestop po cesti in kmalu (na višini cca 1600 m) je na levi vidna oznaka za pot 617, ki pelje na sedlo Prašnik, a je najprej potrebno kar nekaj vzpona (vsaj 200 m) in potem spust na sedlo Prašnik.

Dolina Mrzle vode je bila v planu od tistega dne, ko je Edina na teh straneh opisala svoja doživetja na tej poti proti Kamnitemu lovcu. Je minilo leto od takrat, a podoba gora v zatrepu te doline, se ni spremenila. Veličastna podoba, ki jo je Kugy menda opisal kot najslikovitejšo v Julijskih Alpah. Pred nami so na ogled strme stene Visoke police, Lepe glave, obeh Lojtric, Krniške špice in že smo pri Viševi skupini. Same lepotice, ki se ne postarajo
Spredaj pa petero Lastovic, ki se ponašajo s prav lepo zvenečim imenom, ki so sicer težko dostopne, a mikavne tudi po poti, ki jih obkroži. Hoja čez jaso, ki je pod njimi na poti proti sedlu Prašnik, pa prav tako močno čarobna. Se ne čudim, da jo je Edina poimenovala kar Rajska planina.

Krožna je bila v ponedeljek najina pot, taka kot je vedno najbolj mikavna. Z vrha Kamnitega lovca, sva se spustila do Višarske planine, kjer je bilo potrebno poiskati pot, ki na koncu planine zavije v desno. Našla sva začetek na štoru z oznako 612, pa tablo na drogu, a poti prave ni bilo videti. Vse podrto, vse pokrito. Potrebno je bilo kar dosti plazenja spodaj, pa zgoraj, pa vztrajnosti in zaupanja, da je smer prava. Pa še res je bila, saj sva prišla na cesto malo pred vasjo. Dober namig je podal mirank in po njem sva se ravnala.

Opisi predhodnikov so botrovali najinemu prvemu obisku Kamnitega lovca iz doline Mrzle vode. Zjutraj naju je v napol zapuščeni, napol podrti rudarski vasici pod Rabljem pozdravila tabla *Dobrodošli v Riofreddu* . Tu sva tudi parkirala avto pri lično urejeni cerkvici na koncu vasi.

Smer je bila jasna. Najprej po cesti daleč levo mimo najinega cilja tik pod ostenja mogočnežev, nato daleč desno vse do sedla Prašnik. Za celih 10 km nanese te ceste, ampak niti slučajno ni dolgočasna ali duhamorna. V začetku je prijetno hladna, kasneje lepo razgledna.

Sedlo Prašnik je tudi skupna točka z dostopom iz Zajzere. Časovnice na smernih tablah naj vas ne vznemirjajo preveč, njihova pravilna lokacija je namreč krepko zgrešena . Nadaljevanje proti Kamnitemu lovcu je čista klasika. Pot je prijetna, razgledna, občasno tudi izpostavljena, jeklenice tik pod vrhom so v dobrem stanju. Še opozorilo… spodnji direktni odcep za Višarje je bil v času najinega obiska zaprt ( konec Julija 2020 ).

Sestop je potekal v smeri Višarij vse do stika s smučiščem, nato sva se po njem spustila do Višarske planine. Tam je čisto nova oznaka za pot 612A, ravno taka kot na jutranjem začetku za vasjo Riofreddo. Hecno, potem pa razen začetka in konca nikjer nobene, razen nekaj prastarih, komaj vidnih . Očitno imajo namen pot urediti, čeprav trenutno niti v CAI katalogu ne obstaja. Glede na videno je to še ena romarska varianta na Višarje, poleg bolj znane iz Trbiža. Pot sama je očiščena navlake, lepo sledljiva in mehka za hojo. Pri sestopu po njej nisva imela nobenih težav vse do izhodišča .

Koordinate izhodišča : 46.470630, 13.567990

zdravo Bagi , ja delamo na to staro romarsko pot ker so jo že prejšno tisocletje uporabljali slovenci iz Loga in doline Bovca za pohod na Višarje , na " catasto sentieri CAI FVG" in na našo spletno stran bomo objavili 612A kadar bomo delo koncali( in gozdarska služba koncala sekanje), smo pa markirali na brzino zacetek in konec poti tako da se ne nobeden izgubi( pot se zacenja par metrov naprej iz cerkvice v vasi Riofreddo; oznacenje navzdol v planini malga Lussari se zacne na poti 613, pred tista na sliki 32 so še 4 znaki na lesenih drog); obstaja šè tretja romarska pot "612" iz Valbruna/Ovcja vas do Višarje ker so jo uporabljali domacini iz Ovcje vasi in avstrici iz GAIL TAL, sedaj zadni del smo izpeljali na pot pod zaprto sedežnico Misconca ( prej je potekala po smucarski stezi), priporocam da greste vsaj enkrat po njej tako da bo trasa travnata v zgornjemu delu boli sledliva; v kratkem 3 romarske poti ker vodjo na Višarje so bile tako razdeljene : klasicna bol obiskana pot 613 "sentiero del pellegrino" so uporabljali avstrici iz obmocje Villach in okolje ter ljudi iz Trbiža,žabnice, bela pec/Fusine in slovenci od Ratece dalje ; pot sedanje št. 612A pa ljudi iz Rajbela in slovenci od Loga dalje do Bovca ; pot 612 pa ljudi iz Ovce Vasi, Naborjet in avstrici iz žilske doline cez prelaz Lom sattel ali Feistritz alm; hvala vama in ostali za slike vaših potep tako da lahko imamo pod nadzor stanje poti ker drugace ne moremo biti vse povsod vnaprej želim vsem lepe ture

Brez zamere Alessio, ampak ko je cilj da se "ne nobeden izgubi", a ni potem logično začetek in konec poti markirati na koncu dela?

Na brezpotnih poteh je običajno ravno začetek in konec poti težko najti. Tako, da so kar dobro začeli.
Bo treba še kakšno obiskati.

Se strinjam, toda to ni več brezpotje ko je v začetku markirano. Zato je tudi nevarno. Sicer pa mislim da brezpotja ni treba markirati.

Po Bagijevih slikah sodeč, to ni ravno brezpotje, ampak kar široka pot in tudi Alessio je lepo napisal, da gre za staro romarsko pot, ki jo bodo sedaj le še bolje uredili in zmarkirali.

zgodba je taka:seveda je boli logicno, ampak v tem primeru ko smo zaceli iz vrha potem smo dobili gozdarsko službo na sekanje zgornjega dela slika 33 , o.k. zamenjamo plan, zacnemo od spodaj( Riofreddo slika 8) do vrha in ker v enemu dnevu še bog nebi koncal v naslednji prvi priliki ker dobimo en redek soliden dan brez plohe....presenecenje, zaceli so sekati slika 39 v spodnjemu delu tako vsaj imamo zacetek in konec poti zacasno , potem pa ce pohodnik ima z seboj karto tabacco 019 je narisana v crno in se ne izgubi , ce jo pa nima je moje mnenje da je prav da se izgubi tako mogoce naslednic se bo boli pametno spravil na ture, or not?

Seveda to niso brezpotja. Samo razmišljal sem o podobnosti (zagatah) začetka poti.
Eno sem prehodil, tisto strmo iz Ovčje vasi. Za Marijin praznik, pa sva bila z ženo kljub temu sama na poti. Zgoraj pa množica romarjev, ki so prispeli s pomočjo žičnice.

Alessio, imaš popolnoma prav. Ko enkrat najdeš začetek moraš bit res nespo, da zgrešiš pot. Preverjeno pred dvema letoma in pred dobrim mesecem še enkrat, saj tako lepega in mehkega sestopa v senčki ne najdeš zlepa. Vodnat potoček (vsaj takrat je bil) prečkaš dvakrat. Tisti križci so me spomnili na moj prvi vzpon na Sveto goro, pred več kot pol stoletja, ko smo mulci morali nesti križ gor

Hvala Alessio za razlago o teh romarskih poteh na Višarje in trud pri njihovem urejanju. Saj tudi pri nas še zdaleč ni vse tako kot bi moralo biti, pa govorim samo o uradno markiranih poteh, kjer oznake že davno niso bile več obnovljene. Omenjeni sestop 612A pa je lahko sledljiv in popolnoma netežaven tudi sedaj, še brez teh novih oznak. Pozdrav iz naših krajev ... Emil

nekdo mi je svetoval naj obvjami da ...... spodnji direktni odcep za Višarje ker je omenil Bagi, pot št. 617, je po popravitev sedaj ponovno uradno odprta , tam bo potekal 12 septembra gorski tek/ trail 120 km. iz Sella Nevea do Sella nevea see more on www.vdgtrail.com