jvali - Zadnja sporočila

Julij 2022: Malo se mi obrnejo na glavo moji dopustniški načrti, a ne dopustim, da na glavi zato pristanem tudi jaz. Pravzaprav moja glava hitro melje in zmelje alternativo: rumene puščice se dâ zasledovati tudi na domači zemlji. Vabo ponudim prijateljici, ki takoj ugrizne vanjo. Modro določiva dan odhoda, naštudiram logistiko, zavrtim nekaj kontaktov in vse se zloži na pravo mesto. Greva v naročje Storžiča, kjer teče doštukani del gorenjske veje Jakobove poti.
Hraše pri Smledniku - Preddvor s Sv.Jakobom je prvi del najine rajže. Prespiva pri camino prijateljici Franceski v Beli. Drug dan spišem zgodbo Camino bejbe. Preddvor- Križe, kjer poiščeva Evo in skupaj odtačkamo del poti z njo in psičko Luno, ki je vajena caminanja. Nato pa z Mojco odvandrava vse do Brezij, kjer se spet duo združi v kvartet in nazdravi.
Lep je ta svet, izjemno lepa pot, stopite po njej, če vam je rukzak drag prijatelj in so oči vajene na rumene znakce.

majdag: Pohvala paše, v njej se skriva hvala, srčna hvala dopišem jaz in je namenjena vam. Da bo leto pohodno pobarvano, pa želim sebi in vam in vsem na tej strani.

bagi/Emil, ja, kamor kliknem, najdem vaš opis poti. Doma ali v Španiji, Portugalski. Veliko dela ste že opravili. Bravo. Celo kak svoj komentar srečam med oglaševalci, še iz časa, ko sem o dolgi hoji zgolj razmišljala. Sem vesela, da sem od misli prešla k dejanjem. Bom povprašala in se oglasila, ko bom v dilemi. Porto-Santiago pa vleče, zelo, ker je dolžina primerna moževemu razponu dopusta. Tudi vi uživajte, kamor vas nese korak.

Od praznika do praznika, 27.4.22 - 1.5.22: Sprejmem ponudbo in svoji gorski prijateljici popeljem po dolenjskem kraku Jakobove poti. Gremo Dol(enjsko) hodit, rečemo. Tokrat imam drugačno vlogo, ne korakam sama in je odgovornost večja. Tudi improvizirati ne upam, zato že pred odhodom dogovorim vse nočitve in namestitve. Pot navdušuje. Izjemna arhitektura, vinorodna pobočja, gozdne poti, novi kraji in vasice, slikovita mesta, ja, izjemno je korakati po domači zemlji. Če ne najlepše doživetje. Dolenjska ni ravnina, veliko je vsakodnevnega vzpona, en kilometer višincev vsak dan. Tudi razdalje so dolge, vsak dan več kot 30, lahko tudi 40 km. Ni kar tako, a se da. Zmoremo. Ob petju, smehu, pogovoru, lepi naravi, odlični družbi, dobrih ljudeh na poti dosežemo prestolnico kot je načrtovano. Praznik dela je praznik hoje. Zaključena je tretja veja Jakobove poti. Z največjim veseljem delim koščke te krasne poti in jo svetujem vsem, ki jih mika raziskovanje domovine. Pot je izjemno dobro označena, ni strahu, da se cilj izgubi. Buen Camino po Sloveniji.

bagi, zokipoki: hvala obema za komentar. vsake kvatre, no, še manj, se priklopim na tole stran v povezavi z Jakobovo potjo. Zdaj se intenzivno pripravljam na predavanje po knjižnicah in sem poromala semle. Paše, da se kaj novega prebere. Ja, srbijo podplati. Bagi, lani sem prekorakala še dolenjski konec, Slovenska vas-Ljubljana in še preddvorsko vejo JP. Hoditi po domači zemlji je svojstven užitek. Tako lepo deželo imamo! Bom objavila tudi tukaj svoje fotke in opis, morda koga pospremijo, da naloži rukzak in stopi po stezicah. Intenzivno pa se pripravljam za camino portugal, sem tik pred nakupom kart. In spet najdem Emil vaš zapis. Midva sva si usojena, ha ha, manj pa nama je z možem dan Norte. Dvakrat nama je spolzel skozi prste. A pride čas tudi zanj. Vem.
Srečno vsem, ki hodite za rumenimi puščicami, doma ali zunaj meja.

@Majdag, res je lepo, ja. Naša dežela je biser, čeprav je vsake toliko treba pobegniti ven in daleč, se širijo obzorja. Školjke in puščice pa naše romarsko oko res hitro najde, kar padejo v oči! Bom podelila še utrinke gorenjske veje. Bom pogledala tudi vaše.
@turbo, ja, Krk vleče, je v planu. Lani so me puščice tam našle, poklicale, gruntam že, kdaj.

Zanimivo. Malo brskam po spletu, ker me spet daje korakanje po naši deželi. Odtipkam JP in najdem prispevek Emila in celo svoj komentar. Takrat sem o tej hoji le razmišljala...Toliko časa je že minilo! Toliko let pravzaprav.
V tem času sem tudi sama drobila korake, tako po Španiji z možem, kot solo doma. 2020 nama je svetovna situacije vzela Camino del Norte in zase sem našla alternativo; iz Lj peš na zahod, na Svete Višarje. Za rumenkami in školjkami. Sama. Nora, izjemna izkušnja, ki me je navdala s pogumom in optimizmom. Vse je mogoče. Naše poti niso lahke, sploh gorenjska veja terja kar dobro pripravljenost.
Lani sem ponovno na rame poveznila svojo "hiško", nanjo pripela Jakobino-deklico, ki hodi z menoj za srečo, in odvandrala iz prestolnice v Trst. Štiri dobre dni, od ponedeljek do petka-petek dopoldne sem že stala pred cerkvijo svetega Jakoba.
Zanimiva rajža! Slediti puščicam, se prepustiti in nič pričakovati, deliti nasmehe in jih prejemati, spoznavati nove ljudi, ki kot blagoslov prihajajo na pot. Samo hoditi, verjeti v dobro, ker pot poskrbi za vse. Tudi za prenočišča, ki so pri nas redko posejana. Pokrajina je lepa, bolj ko se bližaš Krasu, bolj je čarobna, samotna, med vinogradi in terenom, prijaznim podplatom.
Delim nekaj fotografij s svoje poti, če koga zamika, le pot pod noge in na lov za rumenimi znakci.

@zokipoki: Tri leta nazaj sem opravila vzpon na to prekrasno goro, smer Okrešelj. V prvem delu so že takrat bile jeklenice, nekaj malega, in skobe. A so te nove in na drugem mestu? Hvala.
Bolj me "čudi" slika, da ni čelade na glavi, če vemo, da je krušljivost tukaj velika. No, gre za odločitev posameznika, kot povsod. Sicer pa srečno na vseh poteh.

Emil, spet malo brskam za informacijami, vtisi. Hkrati se veselim nove poti, saj sem kmalu po tistem, ko sem vas spraševala ali Norte ali portugalska smer, kupila letalske karte. 7.7. se z možem odpravljava na severno pot. Ko bom spet potrebovala koristne napotke (je še daleč in hkrati blizu), vam pišem na ZS. Lahko? Aja, najina predstavitev Camina Primitiva je bila tako uspešna, da sledi ponovitev. Bom tudi na tej strani objavila, kot ste mi predlagali. Srečno na vaših poteh! Valerija

Tadej, je ta opisana pot del Julijanine trase? Hvala za odgovor. Val.

Včeraj, 26.10.2019, je bila Ojstrica polno obiskana, z vseh mogočih pristopov. Verjetno je bilo tudi danes tako. Midve sva planinarili s Planine Podvežak, po razgledni grebenski poti čez Malo Ojstrico, nazaj prav tako, le še malo naokrog, po Kocbekovi pl. poti do Moličke peči. Dan je razvajal z vremenom: z modrim nebom, soncem, s čistimi razgledi. Čudovito je bilo.

Emil in Mateja, čestitke. Emil, Camino Primitivo in Camino de Fisterra y Muxia sta pri naju z možem pustila tako močno sled, da se rojeva nova želja, novo hrepenenje. Ta način popotovanja je nama blizu, nama daje svobodo, povezanost, mir, to sva midva. Razmišljava o prihodnji Poti. Se lahko spet "oglasim" na ZS? Dilema je ali Camino del Norte ali Camino Portugues iz Lizbone. Ali je v vaši izkušnji še kaj, kar bi svetovali? Valerija

Včeraj je bil krasen dan za vzpon na Raduho. Jutro je bilo pravljično. Modro nebo, čisti razgledi daleč naokoli, svež zrak. Gora je bila precej obiskana. Pot sva podaljšala še z vzponom na Lanež. Krasna krožna pot.

Emil, Camino Primitivo je vonj narave. Za nama z možem je izjemno prijetna in zgolj pozitivna izkušnja. Od prvega do zadnjega dne je vse teklo kot si lahko le v sanjah želiš. Najin prvi Camino in že si upam trditi, da je najlepši. Oba sva neskončno uživala v slikoviti naravi, nenehnih vzponih in spustih skozi višinske pašnike in travnike, domačije, kamnite vasice, kjer srčni domačini naredijo dan še lepši. Mir popestrijo kravji zvonci, galop konjev, oglašanje osličkov in kikirikanje petelinov, nad nama številne lastovke, med nama pisani metulji, povsod pisano cvetje. Pot prijetna stopalom, ti stoletni gozdovi, naravne steze, vonj evkaliptusov...Nekaj peregrinov res s celega sveta smo delili zgodbo in med nami so se spletne prijateljske vezi. Kaj si še lahko želiš? Vreme odlično, verjamem, da je nekdo tam zgoraj potoval z nama. Prispeva sva v Santiago 25. julija, na velik dan, za naju in sv. Jakoba. Pot sva nato nadaljevala do Fisterre in Muxie, vasice, ki je pravljična, kjer se čas ustavi, in za naju lepšega zaključka Poti ne bi mogla imeti. Doma sva tri dni, urejam vtise in fotografije. Hvala še enkrat za vaš "prispevek" na ZS, med potjo ste bili v najinih mislih. Buen Camino, Valerija.

Emil, srčna HVALA, čestitke vama za Pot in slikovit opis. Jutri pa se začne najina zgodba.